»Krim je eden najboljših klubov v Evropi in naredili bomo vse, da se bo uvrstil na sklepni turnir najboljše četverice v ligi prvakinj. In da bo tam, kjer si zasluži biti in kjer je bil že dvakrat – na vrhu Evrope. Krim je že imel svoje zlate čase in prepričan sem, da jih bo kmalu spet imel,« je konec avgusta na novinarski konferenci v Ljubljani pred začetkom sezone napovedoval novi trener Dragan Adžić, pritrjevali pa so mu tudi člani klubskega vodstva. Aslabe štiri mesece kasneje je zelo okrepljena (skupaj devet tujk iz osmih držav: dve Srbkinji, po ena iz Črne gore, Francije, Rusije, Brazilije, Češke, Poljske in Konga) in draga ekipa, »okrepljena« tudi z zelo obsežnim proračunom, daleč od napovedanih ciljev. Med evropsko elito je v skupini A šele na sedmem (predzadnjem) mestu, v osmino finala pa se uvrsti le po najboljših šest ekip iz obeh skupin.
Le tri zmage (dvakrat Brest, enkrat Banik) in kar šest porazov (CSM Bukarešta, Kristiansand, Ferencvaroš, Bietigheim, dvakrat Odense) – to je nič kaj zavidanja vreden izkupiček v Evropi. Ne, Adžiću se ne trese stolček, je pa vedno več nezadovoljstva med ljudmi v klubskem vodstvu, navijači, sponzorji... A prav zadnja tekma v letu 2022, gostovanje pri Brestu v Franciji, je prinesla vsaj malce olajšanja in podaljšala upanje na osmino finala. »Nismo v položaju, ko bi lahko bile sproščene. Za nas bo tekma z Brestom za biti ali ne biti, zato v poštev pride le zmaga,« je pred gostovanjem v Franciji dejala kapetanka Barbara Lazović. Ob morebitnem porazu bi Krim za odrešilnim šestim mestom zaostajal za že verjetno nedosegljivih pet točk in sanj o osmini finala bi bilo konec. Toda po zmagi s 24:22 – z enakim izidom so krimovke slavile tudi na prvi tekmi v Ljubljani – je zdaj le minus ena in slovenske prvakinje so se vrnile med žive.
V napadu le trije slabši
To velja tudi za Adžića, ki je po uri resnice v Brestu ocenil: »Ekipa je na zelo pomembni tekmi pokazala pravi obraz in kakovost. Igrali smo dobro in tako, kot smo se dogovorili, temu ustrezen je bil tudi rezultat. Zahtevni treningi so se končno obrestovali in verjemem, da bomo iz tekme v tekmo boljši.« A tudi pomembni točki v Franciji ne moreta prikriti slab(š)ega prve dela evropske sezone. Med 16 klubi v ligi prvakinj je kar 12 takšnih, ki so doslej dosegli več golov kot Krim (237 oziroma povprečno 26,3 na tekmo), manj pa poleg Bresta (224) le še največja avtsajderja, češki Banik (216) in hrvaška Lokomotiva (172). Več kot 63 odstotkov Krimovih golov so skupaj dosegle le štiri igralke: Črnogorka Jovanka Radićević (47), Rusinja Darja Dmitrijeva (41), Slovenka Barbara Lazović (35) in Poljakinja Alexandra Rosiak (26). Preostalih šest tujk je skupaj »spacalo« le 22 golov, vse domače igralke (brez Lazovićeve), med katerimi je kar osem reprezentantk Slovenije, pa so jih prispevale 66.
Adžić že od prihoda v Ljubljano pravi, da bo igra v obrambi glavni Krimov zaščitni znak, a ta še vedno precej šepa. Klub je na devetih dvobojih prejel kar 247 golov oziroma skoraj 27,5 na tekmo, v njegovi skupini pa imata bolj luknjičasto mrežo le Ferencvaros (249) in Banik (371). A slovenska mreža bi bila precej polnejša, če v vratih ne bi bilo 36-letne Brazilke Barbare Elisabeth Arenhart, ki si s 95 obrambami deli četrto mesto s Hrvatico Ivano Kapitanović (Rapid Bukarešta) med evropskimi vratarkami. Po povprečnem začetku sezone se je Arenhartova »prebudila« konec oktobra proti Brestu v Ljubljani, ko je zbrala kar 20 obramb, na naslednjih dveh proti Odenseju skupaj kar 34 (16+18), na devetih tekmah pa je ustavila 35,5 odstotka strelov.
Do konca še pet tekem
A slaba klubska statistika bo takoj pozabljena, če se bo Krim uvrstil v osmino finala, v katerem se bodo ekipe pomerile po sistemu A3 – B6, A4 – B5, A5 – B4 in A6 – B3, po dve najboljši pa bosta neposredno napredovali v četrtfinale. Če evropska zveza EHF ne bi izključila dveh odličnih ruskih klubov (CSKA Moskva, Rostov Don) zaradi agresije Rusije na Ukrajino, bi imele krimovke še precej težjo nalogo. Do konca skupinskega dela jih čaka še pet tekem: doma proti Bietigheimu, Baniku in Bukarešti ter v gosteh proti Ferencvarošu in Kristiansandu. Brest igra z istimi štirimi nasprotniki kot Krim (izjema je le Bietgheim, kajti Francozinje čakajo Odense), za Slovenke pa je računica jasna: na petih tekmah morajo osvojiti vsaj točko več od Bresta, kajti ob enakem številu na koncu odločata medsebojni tekmi, ki pa sta na strani Krima. A v nevarnosti, da ostane brez osmine finala, je tudi Ferencvaroš...
