Španski premier Pedro Sanchez se je odločil, da reši diplomatske odnose z Marokom na račun nekdanje španske kolonije Zahodne Sahare oziroma današnje Demokratične arabske republike Sahara, katere večji del je pod maroško vojaško okupacijo že 47 let. Soglašal je z »rešitvijo« Rabata, da okupiranemu ozemlju podeli avtonomijo v okviru maroške države. Tako je mogoče razbrati iz vsebine pisma, ki ga je Sanchez poslal maroškemu kralju Mohamedu VI. in ki ga je prejšnji teden objavil maroški kabinet. V njem piše, da »je leta 2007 predstavljena maroška pobuda za avtonomijo najresnejša, realistična in verodostojna osnova za rešitev tega spora«.
To je razumeti kot soglasje španske vlade z maroškim načrtom, ki predvideva sklic referenduma o pristojnosti Rabata za podelitev avtonomije na področju gospodarstva, infrastrukture, družbenega razvoja in kulture, medtem ko naj bi ključna področja, kot so varnost, obramba, zunanja politika in religija, bila v pristojnosti maroške države oziroma avtoritarnega kralja Mohameda VI. Španija tako priznava Maroku več kot 80 odstotkov zahodnosaharskega teritorija, ki ga je ta nasilno zavzel. Do zdaj je Španija uradno zagovarjala stališče, ki ga je pred leti sprejel varnostni svet OZN, naj o suverenosti tega ozemlja odloči saharsko ljudstvo na referendumu.
Kupovanje miru pri Maroku
Vladni viri v Madridu so odločitev konec tedna hiteli pojasnjevati z navedbami, da je Španija v zameno za to priznanje dobila od Rabata zagotovila, da se ne bodo ponovili lanskoletni enostranski ukrepi Maroka. Šlo je za vrsto mejnih incidentov, ko je denimo maja v špansko enklavo Ceuta vdrlo več kot 10.000 mladoletnih migrantov, ki jih je »sponzoriral« Rabat, ali za poskus razširitve maroških teritorialnih voda do Kanarskih otokov. S tem se je maroški kralj hotel maščevati Španiji, ker je v začetku lanskega leta zaradi covida-19 sprejela na zdravljenje generalnega sekretarja Fronte Polisario in predsednika Demokratične arabske republike Sahara Brahima Galija. V znamenje protesta je Rabat maja lani tudi umaknil veleposlanico v Španiji, ki pa se je minuli konec tedna vrnila v Madrid.
Predstavnik Fronte Polisario v Španiji Abdulah Arabi je ob potezi Madrida izjavil: »Pedro Sanchez je podlegel pritisku in izsiljevanju Maroka in plačal davek za obnovo pretrganih diplomatskih odnosov.« V Španiji razen Sanchezove Socialistične stranke nobena druga stranka niti nevladne organizacije ne odobravajo te premierjeve odločitve.
Oster odziv Alžirije
Na Sanchezovo potezo se je z odpoklicem veleposlanika iz Madrida odzvala Alžirija, ki je največja zaveznica saharskega naroda in največja nasprotnica Maroka v regiji. Alžirsko zunanje ministrstvo je v sporočilu izrazilo presenečenje nad španskim priznanjem maroškega načrta in zapisalo, da gre za drugo »špansko zgodovinsko izdajo saharskega naroda« po novembru 1975, ko je Španija s sporazumom predala svojo staro kolonijo Maroku in Mavretaniji.
Alžirija sicer Španiji zagotavlja 45 odstotkov plina in če bi s tem prenehala, bi pirenejska država zašla v težave pri preskrbi. Energetska kriza Španijo pesti že skoraj leto dni, z vojno v Ukrajini pa je postala še hujša. Cena litra pogonskega goriva je te dni presegla 2 evra, cena megavata električne energije pa v določenih urah dneva dosega tudi 700 evrov in več. Inflacija je 7,5-odstotna. Velik del tovornega prometa že teden dni stavka, kar je ponekod privedlo do težav v oskrbi z osnovnimi živili, kot so riž, moka, olje, meso in ribe. Na robu preživetja so mnoge dejavnosti in trgovine. Zaradi odlašanja vlade pri sprejemanju ustreznih ukrepov so družbene razmere zelo napete.
