Za olimpijske kvalifikacije v veslanju je Luzernu je največ prijav v moškem enojcu, 31, prosta pa so še tri mesta. Svojo priložnost, da bi Slovenija po letu 2012, ko sta v Londonu Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu osvojila bronasto kolajno, bosta skušala izkoristiti 30-letna Nina Kostanjšek in sedem let mlajši Isak Žvegelj. Oba sta aprila že nastopila na olimpijskih kvalifikacijah v Szegedu. Do zadnjega merjenja vmesnega časa sta bila oba v dobrem položaju, na koncu pa sta se oba za uvrstitvijo v Pariz, kamor so se uvrstili prvi trije čolni, zaostala za eno mesto.
Žvegelj ima rezervo v tekmovalnih izkušnjah
»Nismo prav daleč od uvrstitve na olimpijske igre, zavedati pa se moramo, da je Žvegelj še vedno zelo mlad glede na konkurenco in da je na prvi poti. Od Szegeda do Luzerna česa bistvenega nismo mogli spremeniti, predvsem Žvegelj ima rezervo še v tekmovalnih izkušnjah, ampak to velja bolj za prihodnost. V tako kratkem času se forma težko dvigne, lahko pa se popravi izvedba tekem,« se vsaj enega čolna na olimpijskih igrah nadeja Jan Ilar, selektor slovenskih veslačev.
Na olimpijske igre se bosta uvrstila prva dva čolna, tretja kvota pa je dodatna in je namenjena državi, ki nima nobenega drugega čolna na olimpijskih igrah. To je dodatna možnost za Kostanjškovo in Žveglja. Pri fantih sta prva favorita Britanec George Bourne in Romun Mihai Chiruta, zanimivo bo tudi videti, česa je sposoben Kjetil Borch, pri ženskah pa Irka Sanita Puspure in Švicarka Aurelia-Maxima Katharina Janzen. »Po Londonu smo zdaj najbližje uvrstitvi na olimpijske igre. Glede na to, da sta Žvegelj in Filip Matej Pfeifer, ki bo v Luzernu nastopil prihodnji teden na tekmi svetovnega pokala, še zelo mlada, je veliko rezerv. Interni dvoboj je konec marca na Bledu dobil Žvegelj in prav na to karto, da bi notranja konkurenca spodbudila še nadaljnji napredek, smo igrali. Razveseljivo je, da sta glede na rezultate testiranj oba napredovala v primerjavi z lansko sezono, kar pomeni, da bosta v prihodnosti lahko še boljša,« je prepričan Ilar.
V vodstvu slovenske veslaške reprezentance se poigravajo z možnostjo, da bi v novem olimpijskem ciklusu Žvegelj in Pfeifer nastopila v dvojnem dvojcu. Nekaj podobnega je v svoji karieri delal tudi Čop, ki je prve uspehe dosegal z Denisom Žvegljem in z njim samostojni Sloveniji priveslal prvo olimpijsko kolajno. Ko je dvojni dvojec razpadel, se je Čop osredotočil na enojec, potem pa je kolajne osvajal še z Luko Špikom. »Eden od razlogov, da smo se bolj osredotočili na enojec, je v tem, da je bilo v njem največ kvot za olimpijske igre in tu je bilo največ možnosti za uvrstitev v Pariz. Kako bo naprej, je še vse odprto. Vedno izberemo tisto možnost, ki se pokaže, da bi bili lahko najbolj uspešni,« dodaja Ilar.
Razpad mariborskega dvojca Nik Krebs – Jaka Čas
Žal se je po koncu lanske sezone razšel mariborski dvojec Nik Krebs in Jaka Čas, ki sta tudi bila med kandidati za nastop na olimpijskih igrah. Prav tako ni več Rajka Hrvata, ki je pri 37 letih končal svojo kariero, a lahki enojci niso na programu olimpijskih iger. »Zelo nam je žal, da sta se Krebs in Čas tako odločila, vendar ju je bilo težko zadržati, ker imata poleg športa ambicije tudi drugje. Tu mislim na študij, kajti v Sloveniji ni samoumevno, da bi šli nasproti športnikom. Veliko fakultet glede tega ni prilagodljivih in je težko usklajevati športne in študijske obveznosti. V vzdržljivostnem športu je potrebno zelo veliko treninga, da prideš na takšno raven, ko se lahko boriš za najvišja mesta. Naši tekmovalci so po letih še vedno med najmlajšimi in Žvegelj je bil v kvalifikacijah v Szegedu daleč najmlajši tekmovalec v finalu. En tekmovalec je bil tri leta starejši, ostali pa so bili osem ali več let. Do takrat večina naših tekmovalcev že preneha tekmovati,« je eno od perečih težav izpostavil Ilar.
