Spor med ultrakonservativno poljsko vlado in Evropsko unijo o tem, ali so spremembe v poljskem pravosodju v zadnjih letih v skladu z ustavno demokracijo in članstvom v EU, je dosegel vrelišče. Poljsko ustavno sodišče, ki je podrejeno vladi, je namreč v četrtek odločilo, da je poljska ustava nad pravom EU, in si prilastilo pravico, da odloča o veljavnosti predpisov prava EU in sodb sodišča EU. »Poskus sodišča EU, da poseže v poljski sodni sistem, postavlja pod vprašaj pravno državo in primat poljske ustave,« med drugim piše v sporočilu za javnost ustavnega sodišča.
Sodišče EU se predvsem ni strinjalo s tem, da so poljska sodišča, tudi samo ustavno sodišče, prek zgodnjega upokojevanja, samovoljnega premeščanja, discipliniranja in kaznovanja sodnikov postala podrejena vladi, to je vladajoči stranki Zakon in pravičnost (PiS). Premier Mateusz Morawiecki je zato spomladi poljsko ustavno sodišče vprašal, ali ima poljska ustava primat nad pravom EU. Pritrdilni odgovor je po zelo dolgem odlašanju prišel v četrtek.
V evropski komisiji so globoko zaskrbljeni
Ta odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je problematična že zato, ker je ustavne sodnike na nezakonit način imenovala sedanja vlada, pomeni podobno katastrofo za EU kot brexit, je ocenil slovenski strokovnjak za ustavno pravo in pravo EU Matej Avbelj v mnenjskem prispevku za portal Siol. Poljska naj bi na tak način dokončno izstopila iz pravnega reda EU in bi zato lahko kmalu izstopila iz EU. Čeprav je kar 80 odstotkov Poljakov naklonjenih EU, pa igra stranka PiS, ki jo vodi vse bolj avtokratski Jaroslaw Kaczynski, na karto evrofobije. Sicer je premier Morawiecki v petek zjutraj zapisal, da Poljska želi ostati v EU: »Prostor Poljske je in bo v družini evropskih narodov.«
»Globoko sem zaskrbljena nad včerajšnjo odločbo poljskega ustavnega sodišča,« pa je v petek dopoldne v sporočilu za javnost zapisala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Službam evropske komisije sem naročila, naj odločbo hitro in podrobno analizirajo, nato se bomo odločili, kako ravnati naprej.« Dodala je: »Vse odločbe sodišča Evropske unije so zavezujoče za vse organe držav članic, vključno z nacionalnimi sodišči. Pravo EU ima prednost pred nacionalnim pravom, vključno z ustavnimi določbami.«
Eden glavnih strategov francoske zunanje politike Clément Beaune, ki je državni sekretar za evropske zadeve, je odločitev poljskega ustavnega sodišča označil za »napad na EU«, s katerim nastaja »tveganje dejanskega izstopa iz EU«.
Nemška evroposlanka iz Evropske ljudske stranke Monika Hohlmeier, ki je na čelu parlamentarnega odbora za proračun, pa je izjavila: »Če evropsko pravo ni več veljavno na Poljskem, potem je vprašanje, ali ta država še lahko dobi velikanske vsote iz EU. Poljska je doslej največ dobila iz kohezijskih skladov.«
Kaj bo z denarjem?
Velika večina evropskih poslancev, krščanskih demokratov, liberalcev, socialdemokratov in Zelenih, meni, da Poljska evropskega denarja ne bi smela več dobiti. Še vedno ni dobila nič od več deset milijard evrov, ki so ji namenjene v skladu za okrevanje. A strokovnjakinja za pravo EU profesorica Janja Hojnik meni, da je tako zato, ker se poljski projekti še preveč opirajo na premog. »Vsaj uradno vladavina prava ne more biti razlog za nepotrditev načrta za okrevanje.« Morda pa je tak razlog lahko »neuradno«.
Strokovnjaki za pravo EU so si precej enotni, da odločitev poljskega ustavnega sodišča pomeni rušenje EU. Sicer bi lahko sedanja odločitev poljskega ustavnega sodišča prizadela predvsem same Poljake. Tako pravi profesorica Hojnik: »Glavni problem ni neubogljivost sodišča ali neka igra, kdo posluša koga, ampak gre za to, da lahko na tak način poljski državljani in podjetja ostanejo brez pravic iz prava EU, ki jih danes imajo.«
