Vodilna opozicijska predsedniška kandidata v Nigeriji sta napovedala sodno izpodbijanje uradnih rezultatov volitev zaradi domnevnih nepravilnosti in goljufij, potem ko je državna volilna komisija za zmagovalca razglasila Boloja Tinubo iz vladajoče stranke Vsenapredni kongres, iz katere je tudi odhajajoči predsednik Muhamadu Buhari.
Po slabih izkušnjah v preteklosti so bile sobotne splošne volitve zamišljene kot primer najbolj poštenega in odprtega političnega boja v najštevilnejši afriški državi doslej. Poleg biometričnih volilnih izkaznic so oblasti obljubljale takojšen prenos rezultatov z volišč na portal volilne komisije. Vendar se je s tem zatikalo, zato so proces ponekod opravili ročno, marsikje tudi niso delovali čitalniki volilnih izkaznic. Morda je tudi tu razlog, da je glas oddalo le 29 odstotkov volilnih upravičencev, najmanj v zgodovini.
V glavnih opozicijskih Ljudski demokratski stranki (PDP) in Delavski stranki (LP) so napovedali pritožbo. Njuna kandidata, Atiku Abubakar in Peter Obi, sta se uvrstila na drugo in tretje mesto. »Volitve so bile prevara in nikoli niso bile poštene in svobodne,« je dejal podpredsedniški kandidat PDP Ifeany Okowa. Trdi, da je volilna komisija rezultate razglasila, še preden je v sistem vnesla izide z volišč, na katerih avtomatski prenos ni deloval. Podobno pravijo v LP. Stranki sta zahtevali tudi odstop predsednika volilne komisije, kar je ta zavrnil.
Posebni pogoji za zmago v prvem krogu
Po uradnih podatkih je zmagovalec Bola Tinubu prejel 8,8 milijona glasov ali 37 odstotkov. Nigerijska ustava za zmago v prvem krogu ne zahteva absolutnega števila glasov, zahteva pa, da kandidat poleg največjega števila glasov dobi tudi najmanj 25 odstotkov glasov v vsaj dveh tretjinah od 37 zveznih držav. Tinubu jih je vsaj toliko dobil v tridesetih zveznih državah.
Abubakar iz desnosredinske PDP je dobil 29 odstotkov glasov, liberalni Obi, ki je pritegnil predvsem mlade, pa 25 odstotkov glasov. Prvič se je zgodilo, da so imele izpostavljene predsedniške kandidate vse tri velike etnične skupine v državi, Joruba, Igbo and Hausa-Fulani.
Ostalih devet odstotkov glasov je šlo med preostalih petnajst kandidatov.
Zmagovalca volitev čaka vrsta zahtevnih nalog v 220-milijonski državi, ki je največje afriško gospodarstvo in največja proizvajalka energije na celini. Dele države pretresa nasilje, zlasti na severovzhodu so dejavni džihadisti, pogosti so umori in ugrabitve. Brez dela je tretjina ljudi, inflacija je visoka, zaradi težav z menjavo bankovcev za nove zdaj primanjkuje še gotovine. Jeza med ljudmi je velika tudi zaradi slabo delujočih javnih sistemov, od zdravstva do šolstva.
Študiral v ZDA, vodil največje mesto
Z vsem tem se bo torej maja letos po prisegi spopadel Tinubu, če bo ostal uradni zmagovalec volitev. Gre za nekdanjega guvernerja zvezne države Lagos z istoimenskim največjim mestom v državi in gospodarskim centrom. Tinubu je kot guverner uspešno reševal nekatere velike težave velikega mesta, od prometnega kaosa do kriminala in težav z zbiranjem odpadkov. Je musliman in je letos prekršil nepisano pravilo, da je podpredsedniški kandidat v tem primeru katolik (obojih je v državi približno polovica prebivalstva), za podpredsednika si je namreč izbral muslimana.
V 70. letih je migriral v ZDA, kjer se je preživljal z različnimi deli ter v Chicagu doštudiral, se vrnil domov in se zavzemal za demokracijo, a moral vmes tudi v izgnanstvo. Kritiki trdijo, da je obogatel na sumljiv način z domnevno prirejenimi javnimi razpisi. Pri 70 letih se ga po eni strani drži sloves staroste nigerijske politike, po drugi za kritike nima več prave energije za zahtevno vodenje države – tudi v javnih nastopih je včasih videti slaboten in govori nerazločno. Podporniki mu pripisujejo sposobnost doseganja rezultatov, morda tudi zaradi njegovega tehnokratskega sloga dela, ki javno ni tako izstopajoč.
