Nekdanji gverilec, potem kosovski premier (2008–2014) in predsednik države (2016–2020) Hashim Thaci, ki je že dve leti in pol v zaporu na Nizozemskem, je znova v središču pozornosti. V ponedeljek se je namreč proti njemu in še trem drugim vodilnim članom nekdanje gverilske Osvobodilne vojske Kosova (OVK) začelo sojenje v Haagu na posebnem sodišču za Kosovo. OVK je v 90. letih, potem ko je Slobodan Milošević odpravil avtonomijo Kosova, vodil boj za osamosvojitev.
Protesti v Prištini in Haagu
Glavni tožilec Američan Alex Whiting je na prvem dnevu sojenja, ki bo ob 300 pričah trajalo več let, dejal: »Obtožnica dokazuje njihovo krivdo za samovoljna zapiranja, mučenja in več kot sto umorov.« Dodal je, da so bili med tovrstnimi žrtvami pripadnikov OVK tudi kosovski Albanci, ki so jih gverilci označili za izdajalce in kolaborante. Thaci, ki mu kot trem drugim grozi dosmrtni zapor, pa je dejal: »Razumem obtožnico in niti malo nisem kriv.« Tudi drugi trije ne priznavajo krivde.
O nedolžnosti četverice so prepričani tudi kosovski Albanci. Menijo, da je sojenje vsilila EU in da vojnih zločinov ni zagrešil OVK, pač pa Srbija, ki ji EU prizanaša. Proti sojenju so v ponedeljek potekali protesti v Haagu, že v nedeljo pa množični v Prištini. Obtoženi naj bi bili junaki upora proti srbski oblasti. Ta boj je dosegel vrhunec v letih 1998–1999, ko je umrlo 10.000 ljudi, večinoma kosovskih Albancev zaradi nasilja srbskih oblasti.
Težko delo za tožilstvo
Predsednik kosovskih novinarjev Xhemajl Rexha dvomi, da bo obtožnica proti četverici uspešna: »Zelo težko bo tožilstvo povezalo njihove vodilne položaje v OVK z omenjenimi uboji in mučenji, ker je šlo za gverilce, ki nimajo ustaljene hierarhije in verige poveljevanja.« Skratka, težko bo dokazati, da je četverica vodij OVK kriva za vojne zločine, ki so jih zagrešiti kosovski gverilci na nižjih ravneh OVK.
»To ni sojenje Osvobodilni vojsko Kosova, ampak štirim posameznikom,« je nedavno poudaril tožilec Whiting. Dodal je: »Velika večina pripadnikov OVK ni imela nič z zločini.«
Številne obtožbe proti Thaciju
Zanimivo je, da je Thaci 5. novembra 2020 odstopil kot predsednik države in še isti dan prostovoljno odletel na Nizozemsko, kjer ga je čakal zapor. To je bil velik šok za mnoge kosovske Albance, saj je obvladoval politično življenje na Kosovu v prvih dveh desetletjih 21. stoletja. Tega junaka osvobodilne vojne zdaj doma krivijo za revščino, gospodarsko nerazvitost in še posebej za bohotenje korupcije, ki se je razmahnila že pred razglasitvijo samostojnosti leta 2008.
Preden se je vključil v gverilski boj proti srbskemu zatiranju, je kot zavzet marksist in leninist študiral filozofijo in zgodovino, tudi v Zürichu. Zahodni diplomati so ga cenili na pogajanjih leta 1999, ko je Srbija po 78-dnevnih Natovih bombardiranjih klonila, saj drugače kot drugi iz OVK ni zahteval takojšnje neodvisnosti. Že takrat je za krajši čas prevzel vodenje začasne vlade. Tedaj so ga obtoževali, da je financiral OVK s tihotapljenjem kokaina in heroina v zahodno Evropo in da je ukazal likvidacijo voditeljev drugih frakcij v OVK.
V Srbiji pa Thacija že vrsto let obtožujejo, da je njegova skupina sodelavcev prodajala organe, ki naj bi jih po operacijah v domnevno zloglasni rumeni hiši v Albaniji dobila iz teles srbskih ujetnikov. O tem je pisala tudi nekdanja tožilka haaškega sodišča Švicarka Carla Del Ponte. Zato so v Srbiji najbrž razočarani, ker v obtožnico proti četverici iz OVK ni vključeno trgovanje z organi srbskih vojnih ujetnikov.
