Skupina G7, ki so ji včasih rekli družba sedmih gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, zdaj pa k temu dodajajo še demokratičnih ali zahodnoliberalnih, da se ločijo od Kitajske in še koga, je na vrhu v Hirošimi pokazala, kako zelo se je od prednostno ekonomskega foruma spremenila v politično združenje Zahoda ali vsaj njegovega ožjega jedra. Ko je G7 v 90. letih denimo v znamenje spodbude reformam v svoje vrste sprejel Jelcinovo Rusijo, te države ni bilo zraven, kadar se je govorilo o ekonomskih temah, ki so bile prevladujoče, tako da so novi skupini neformalno rekli kar G7+1. Sporočilo je bilo jasno – prvi kriterij je gospodarski.
Toda gospodarska dominantnost G7 je začela pehati, BDP držav članic je s polovičnega deleža na svetu padel na tretjinskega, nove sile so trkale na vrata, tako da je...
