Ponudba je prišla nepričakovano, v pogovoru z generalnim direktorjem pa sem želel izvedeti, kaj pričakujejo od mene in kakšno je njihovo realno stanje. Hitro je padla odločitev, da sprejmem ponujeno. Čez noč sem spakiral, kar je bil predvsem šok za družino, a smo se za ta korak odločili skupaj.
Ste zadovoljni z opravljenim delom do zdaj?Sprva smo se dogovorili za sodelovanje do konca sezone z možnostjo podaljšanja, a so bili že po enem mesecu tako zadovoljni, da smo sklenili pogodbo še za naslednji dve sezoni. Rekli so mi, da sem jih prepričal z delom in komunikacijo ter da so me odlično sprejeli tudi navijači. Do reprezentančnega premora nam je šlo odlično, po njem pa zaradi različnih dejavnikov slabše. Med drugim sem ekipi priključil dva 18 let stara madžarska igralca, ki jima redno namenjam po okoli 20 minut na tekmo. A ker imajo tu v mlajših selekcijah reprezentančne kampe, sem ju za osem dni izgubil že pred premorom, potem pa so prišle še poškodbe in bolezni, tako da nismo normalno trenirali. Zadal sem si cilj, da pridemo med osem najboljših, kar bi pomenilo igranje v končnici, za kar še imamo minimalne možnosti. Glavni cilj kluba pa je obstanek v prvi ligi, ki je izredno izenačena.
Kakšne pogoje imate za delo pri Kaposvariju?Klub je organiziran izvrstno, po proračunu pa je pri dnu lige. Prvih pet ekip v tem pogledu izstopa. Imamo pa na voljo vse, kar imajo drugi. Torej glavno dvorano za tekme, ki si jo delimo še z moško in žensko odbojkarsko ekipo, potem dvorano za treninge, fitnes, maserje, fizioterapevta ... Vse potrebno za nemoteno in vrhunsko delo. Obenem so odlični tudi navijači, ki so po prvem mesecu prosili za sestanek z menoj, saj so me želeli spoznati. Zelo lepa izkušnja.
Kakšna pa je raven košarke na Madžarskem?Precej visoka. Klubi z večjimi proračuni so v prednosti, saj si lahko privoščijo madžarske reprezentante in jih dobro plačajo, preostali pa se moramo zanašati na tujce, ki pa jih pogosto menjavajo, na udaru so tudi trenerji. Da so mi tako hitro ponudili trdno pogodbo za še nadaljnji dve sezoni, je zame velika čast.
Zdi se, da Madžari močno cenijo slovensko košarkarsko stroko.Zelo jo cenijo. Najbolj prodorna sta bila Gašper Potočnik in Gašper Okorn, tudi Sebastjan Krašovec dela zelo dobro. Njemu bi se posebej zahvalil, saj je bil tisti, ki je vzpostavil stik med Kaposvarijem in mojim agentom, mi ponudil roko in zastavil dobro besedo zame. Krašovec sicer trenutno vodi Atomeromu, Potočnik je v Sopronu, Okorn pa madžarski selektor.
V prvem kvalifikacijskem oknu za evropsko prvenstvo niste bili med pomočniki selektorja Aleksandra Sekulića, ki ni znal pojasniti, ali je odločitev dokončna. Kakšna je situacija?Ko sem podpisal za Kaposvari, so v klubu vedeli, da sem pomočnik selektorja slovenske reprezentance. Želeli so, da sem del izbrane vrste, saj je to dobro za njihov ugled, obenem pa so bili na to ponosni, saj izredno spoštujejo našo košarko. Ves čas sem imel izdelan načrt, kot da bom del reprezentance, a sem v zadnjem trenutku izvedel, da ne bo tako. Slučajno sem govoril z direktorjem članskih reprezentanc Matejem Likarjem, ki mi je to povedal. Bil sem presenečen, šokiran in razočaran. Pa ne zaradi odločitve. Spoštujem, da gredo na zvezi v drugo smer in da bodo spremenili trenerski štab. Bi pa pričakoval, da mi bo to kdo sporočil. S selektorjem Sekulićem sva govorila, ko sem dobil službo na Madžarskem, tudi preden sem izvedel, da nisem več del izbrane vrste, a mi v nobenem primeru ni rekel ničesar v tej smeri. Tudi predsednik košarkarske zveze Matej Erjavec ni stopil v stik z mano. Selektor Sekulić je celo dal izjavo v smislu, da so oni meni pomagali in mi dali prosto, da se lahko osredotočim na klub, a z mano ni govoril nihče, poleg tega sem v reprezentanco vedno prišel z veseljem in srcem. Razočaran sem zaradi odnosa in pomanjkanja komunikacije, saj sem bil del različnih reprezentančnih selekcij približno 12 let, zadnja leta kot pomočnik v članski reprezentanci, ki sem ji dajal prednost pred klubsko kariero. Zaradi tega sem imel tudi težave v Krki in na koncu tam izgubil službo. Bilo mi je v izjemno čast, da sem lahko del slovenske reprezentance. Na koncu izpade, kot da nisem vreden niti tega, da mi odločitev normalno sporočijo. Še enkrat pa bi poudaril, da spoštujem vse poteze košarkarske zveze in da bom reprezentanci vedno na voljo, če me bo še kdaj potrebovala. Enega dneva, ki sem ga preživel v različnih selekcijah, mi ni žal. Zvezi želim veliko uspehov v nadaljnjem obdobju, za Slovenijo pa bom še naprej navijal z vsem srcem.
