Bombniki B-1, ki so prileteli iz ZDA, so v petek zvečer v Siriji in Iraku napadli sedem oporišč proiranskih šiitskih milic in iranske revolucionarne garde, med drugim vojaško poveljstvo, center obveščevalnih služb, skladišča raket in brezpilotnikov ter obrate za proizvodnjo streliva. Po zahodnih virih je v Siriji umrlo 18 pripadnikov šiitskih milic in varuhov revolucije, v Bagdadu in Damasku pa trdijo, da so v obeh državah smrtne žrtve tudi med civilisti.
Obsodbe Damaska in Bagdada
Bela hiša pravi, da bo podobne napade nadaljevala. Gre za odgovor na 165 napadov na ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu po 7. oktobru, zlasti napad brezpilotnika ene od milic na severu Jordanije pred tednom dni, ko so umrli trije ameriški vojaki. Trenutno je v Jordaniji, Siriji in Iraku okoli 3000 ameriških vojakov. Njihova naloga naj bi bila boj proti ostankom sunitske Islamske države, kar je tudi pretveza za prisotnost šiitskih milic v Siriji in Iraku.
Tako v Damasku kot v Bagdadu obsojajo petkove napade in zahtevajo umik ameriških vojakov. Vojska Bašarja Al Asada govori celo o »ameriški okupaciji dela sirskega ozemlja«.
Iraška vlada trdi, da bodo imeli ameriški napadi katastrofalne posledice v regiji. Obtožila jih je kršenja suverenosti, kot da v Iraku že več let ne bi bilo ameriških vojakov, iranskih varuhov revolucije in proiranskih milic, medtem ko v iraški vladi in parlamentu mnogi šiiti delajo za Iran. Tudi v Teheranu so ostro obsodili ameriške napade, hkrati so se distancirali od šiitskih milic, ki naj bi delovale samostojno.
Američani so v soboto skupaj z Britanci znova napadli hutijevce, tokrat kar 13 njihovih oporišč v Jemnu. Že v petek so sestrelili osem njihovih brezpilotnikov, še štiri so uničili na tleh. Hutijevci napadajo ladje v Rdečem morju, zato se je v Evropi podražila nafta, avtomobilska industrija pa ima težave z dobavami.
Ključen odziv v regiji
Predsednik ZDA Joe Biden se hoče izogniti napadu na Iran, ki je zaveznik hutijevcev, še bolj pa šiitskih milic v Iraku in Siriji. Noče preveč zaostrovati že tako napete situacije na Bližnjem vzhodu zaradi volitev v ZDA in bolj levih volilcev. Sicer pravi, da se bodo napadi tudi v Siriji in Iraku nadaljevali. A najbrž je vse odvisno od šiitskih milic in Irana. Zaradi bolj desnih volilcev Biden namreč ne bo mogel ostati pasiven ob novih smrtonosnih napadih na ameriška oporišča. Toda Iran bo, dokler ne bo izdelal jedrskega orožja, umirjal situacijo. Dolgoročno pa ostaja sovražen do ZDA, tudi zaradi ameriških oporišč v Iraku in Siriji.
Rusija, ki je zaveznica Irana, je zaradi petkovih napadov v Siriji in Iraku za ponedeljek sklicala izredno zasedanje varnostnega sveta ZN. Vodja diplomacije EU Josep Borrell medtem ocenjuje, da je Bližnji vzhod kot kotel, ki lahko vsak hip eksplodira, bistvo problema pa je vojna v Gazi, s katero so povezani zlasti napadi hutijevcev v Rdečem morju. x
