Sedel je v kotu kot že ničkolikokrat doslej. Zafrustriran in užaloščen, ker ga nihče ni maral. »Glej ga, kako je majhen!« so se mu posmehovali šolski »prijatelji«. Minila so leta in z nekdanjimi sošolci so se na obletnici srečali znova, le da je fant iz kota, zdaj odrasel moški, kipel od samozavesti, saj je bil uspešen in bogat ter ni več v ničemer spominjal na ubogega fantiča, ki so se mu posmehovali. Pa čeprav je bil še vedno nizek po rasti…
Pravijo, da leta celijo rane, za nameček pa se svet spreminja s tako hitrostjo, da so nekatere stvari postavljene na glavo. Poglejmo na primer avtomobilsko industrijo. V 70. letih je bilo najpomembneje, da se je v nosu vrtel zmogljivi motor, ki je bil sicer pravi pijanček, a to nikomur ni bilo mar. Nato so v 90. letih začeli razmišljali o pomenu varnosti, saj so ceste postale preveč krvave, danes… Danes pa je čisto vse obarvano zeleno. Najpomembnejša je prijaznost do okolja, ki jo v industriji izkazujejo skozi nižanje porabe goriva in izpustov ogljikovega dioksida, kar se odločno pozna tudi v kupčevi denarnici. Če ni treba pogosto obiskati bencinske črpalke, se prihranki hitro poznajo. Sploh, če vozite dizla. Toda proti dizlom vlada prava gonja, čeprav moramo priznati, da so nam še vedno všeč. Sploh v kombinaciji s športnim terencem, velikim športnim terencem, kot je na primer Kiin sorento. Razlog: doseg. Mi smo zlahka z eno posodo za gorivo prevozili dobrih 800 kilometrov (poraba 8,2 litra), ob nekoliko nežnejši nogi bi bila tisočica verjetno dosegljiva. Da razvojniki razmišljajo podobno, priča tudi, da je več znamk v zadnjem času prav za športne terence razvilo nove dizelske motorje, kar dokazuje, da jih še ni za odpisati. Za primerjavo: z električnim avtom podobnih mer in s podobnim načinom vožnje boste v najboljšem primeru prevozili 350 kilometrov.
Pisalo se je leto 1998 in šli smo na našo prvo službeno pot v Južno Korejo na testne vožnje nove hyundai elantre. Dobro se spominjamo, da takrat o južnokorejskih avtomobilih nismo imeli najboljšega mnenja, saj so zaostajali za konkurenco, zato si nismo predstavljali, da bi se nek Evropejec odločil za njihov nakup. Svojih slabosti so se seveda dobro zavedali, učenje na napakah pa je bilo koristno. Še več, 25 let kasneje nakup avtomobila južnokorejske znamke pospremimo s palcem iztegnjenim navzgor, saj o kakšnem zaostajanju za konkurenco ni več govora, na evropskem, ameriškem in bližnjevzhodnem trgu pa se nekateri njihovi štirikolesniki prodajajo kot vroče žemljice. Sorento je tako le še eden od avtomobilov, ki se mu pred konkurenco ni potrebno sramovati, z nekaterimi rešitvami je celo pred njo. A pojdimo lepo po vrsti. 202 konja bi v teoriji morala več kot zadostovati, toda osnovna teža avtomobila se približuje dvem tonam, zato se morajo dodobra potruditi, da izpolnijo voznikove želje po dinamični vožnji. Lahko so hitri, kar dokazujeta že uradna podatka o maksimalni hitrosti (205 km/h) in pospešku do stotice (9,2 sekunde), čeprav je res, da s sorentom praviloma ne boste divjali, temveč boste vozili zmerno hitro in s poudarkom na udobju. To je namreč pisano z veliko začetnico, tudi zato, ker je serijska oprema popolna. Kombinacija 8-stopenjskega samodejnega menjalnika in aktivnega tempomata, ki bere prometne znamke in prilagaja hitrost dovoljeni, vas bo pripeljala do ekstatičnega stanja, ko vam bodo po glavi rojile pohotne misli, saj boste prepričani, da lahko med vožnjo smuknete tudi na zadnjo klop in se tam stisnete s svojo drago, avto pa bo že opravil svoje. Mogoče bo temu res tako čez 10 let...
V usnje oblečena, ogrevana, hlajena in električno pomična prednja sedeža? Ima jih. Kaj pa parkirne kamere? Seveda in še več. Ko vklopite smernik, se prižge še kamera in nazorno prikazuje dogajanje na levi ali desni strani, kar menavriranje naredi še varnejše. Električno pomična prtljažna vrata? Tudi brez njih ne gre, pri čemer pa je prtljažnik z dvojnim dnom resnično prostoren, saj že v osnovi pogoltne 910 litrov, dodana vrednost pa je tudi vzdolžno pomična zadnja klop, kjer je centimetrov za glavo in kolena dovolj do te mere, da boste zlahka izvajali kakšno gimnastično prvino a la Mitja Petkovšek. Testni avto je sicer imel pet sedežev, po želji in za doplačilo si lahko omislite še dva več. Nekaj posebnega je tudi vrtljivi gumb namesto samodejnega menjalnika, veselijo trije zaprti predali in še nekaj odlagalnih mest za drobnarije, do vseh menijev pa dostopate prej barvnega zaslona na dotik ali pa stikal na volanskem obroču. A vse ni za desetko. Pametni ključ odklepa in zaklepa vrata šele s pomočjo dotika kljuke in tudi cena ni ravno prijazna, vsaj ne na prvi pogled. 67.899 evrov deluje zajetnih, a z različnimi popusti je prihranek 8400 evrov, kar sorenta naredi dostopnejšega. Letos so jih v Sloveniji prodali 35.
