Ruska vojska je v noči s ponedeljka na torek izstrelila rakete proti ukrajinskemu pristaniškemu mestu Odesa. Moskva trdi, da gre za povračilno dejanje za napad na most na Krim, toda v obstreljevanju Odese, od koder so v svet odhajale ladje z ukrajinskim žitom, opazovalci vidijo tudi rusko potrditev ponedeljkovega izstopa iz sporazuma o izvozu ukrajinskega žita po Črnem morju. Ta namreč predvideva nenapadanje pristanišč, pomembnih za izvoz.
O tem, ali bo sporazum mogoče oživiti, je veliko ugibanj. V preteklosti se je to že zgodilo. Nekateri menijo, da si bo Putin premislil zaradi zavezništva z afriškimi državami. Združeni narodi, ki so skupaj s Turčijo dosegli dogovor in skrbeli za tehnično izvedbo nadzora ladij in blaga, kot je veleval sporazum, opozarjajo, da bo po določenem času vrnitev k sporazumu zelo težka. Ukrajina na drugi strani pravi, da je pripravljena na izvoz žita tudi brez sporazuma in da so na voljo sredstva za zavarovanje ladij. Toda zahodni komentatorji se sprašujejo, ali ne bi Putin vseeno dal potopiti kakšne ladje z ukrajinskim žitom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek v telefonskem pogovoru s turškim kolegom Hakanom Fidanom denimo dejal: »Konec sporazuma o žitu tudi pomeni, da ni več varne plovbe na severozahodu Črnega morja.«
Ruska skladišča polna
Včeraj so se nadaljevale kritike Rusije, da ogroža življenja 400 milijonov ljudi v državah, ki so odvisne od ukrajinskega izvoza hrane. To so predvsem revne države v Afriki. Dolgoročno pa bi lahko svetu grozila prehrambna kriza, kakršna je nastopila ob ruski blokadi ukrajinskih pristanišč po začetku vojne februarja 2022. Moskva na drugi strani trdi, da večina ukrajinskega žita ni končala v revnih državah, ampak na zahodu. Podatki OZN kažejo, da to ne drži, saj je šlo v države v razvoju približno dve tretjini izvoza pšenice, medtem ko je polovica izvoza ukrajinske koruze končala v državah v razvoju, polovica pa v razvitih. Sporazum je bil sklenjen pred enim letom in odtlej je Ukrajina izvozila 33 milijonov ton žita, kar predstavlja 12 odstotkov njenega BDP.
Podaljševanje sporazuma vsakih nekaj mesecev pa je bilo vsakokrat predmet ruskih pogojevanj. V zadnjih tednih je Moskva trdila, da zahodne sankcije ovirajo njen izvoz žit in gnojil, ki ji ga zagotavlja omenjeni sporazum. Interes Rusije je tudi, da se cena žita zviša. Po lanski rekordni letini so skladišča v Rusiji polna, velika ponudba na svetovnem trgu pa pomeni nizko ceno. V zadnjem tednu, potem ko je Rusija napovedala izstop iz sporazuma, so se cene hrane na svetovnem trgu že zvišale.
