Osem od petindvajsetih ton živih mladic jegulje je bilo že na poti bodisi v ribogojnice bodisi na krožnike v Aziji, kjer imajo še raje kot odrasle živali kar mladice, tako imenovane steklene jegulje. A teh se ne da umetno vzgojiti, kot se lahko odrasle živali, temveč jih je treba vzeti iz narave. Uloviti in ukrasti, po domače. In ker je vrsta v Aziji, povečini zaradi človekovega vpliva, praktično izumrla, mladice nezakonito tihotapijo iz Evrope. Po ocenah evropskega policijskega urada kakšnih sto ton na leto, a večine pošiljk ne odkrijejo. V nedavni mednarodni, osem mesecev trajajoči operaciji so dobro organizirani tihotapski združbi zadali močan udarec, saj so zasegli petindvajset ton steklenih jegulj, vrednih okoli trinajst milijonov evrov. Prijetih je bilo 256 tihotapcev, državljanov Kitajske, Malezije, Francije, Španije in Portugalske. »Osem ton živali je bilo že na poti iz EU v Azijo. Večina v ribogojnice, kjer bi dočakale odraslo dobo, nato pa bi jih prodajali po svetu,« so po uspešno zaključeni akciji sporočili iz Europola. Izvoz in uvoz steklenih jegulj je v Evropski uniji že trinajst let prepovedan. Zasežene mladice vrnejo v naravno okolje.
Kilogram več tisoč evrov
V zadnjih letih se je populacija evropske, rečne jegulje (Anguilla anguilla) skrčila za 90 odstotkov, s čimer je kot kritično ogrožena vrsta pristala na rdečem seznamu mednarodne zveze za ohranjanje narave. »Prepričani smo, da tovrstne operacije prispevajo k temu, da ta živalska vrsta sploh še obstaja,« so poudarili na Europolu, kjer so operacijo Jezero prvič sprožili leta 2016, od takrat pa sistematično vsako leto. Nezakonita trgovina z jeguljami je ena najdonosnejših z zaščitenimi živalskimi vrstami po svetu, v kateri se letno obrne tudi do tri milijarde evrov. Kilogram mladic ponekod doseže ceno do pet tisoč evrov.
Iz kovčka na krožnik
In kako je videti trgovanje z mladicami jegulj? Kriminalne združbe delujejo na različnih koncih Evrope. Domačini, denimo lokalni ribiči, v rekah legalno nalovijo mladice in jih nelegalno prodajo naprej, kjer to ni mogoče, pa se kriminalci obrnejo na krivolovce. V vsakem primeru so metode lova običajno prepovedane, saj povzročijo veliko škodo za rečni živalski svet. Kakor koli že – jegulje pristanejo v skladiščih, delo pa takrat prevzamejo azijski člani združbe, ki poskrbijo za prevoz živali na drugo stran sveta. Mnogokrat jih v Azijo prenesejo kar v kovčkih. Oktobra 2019 so na pariškem letališču Charles de Gaulle aretirali par, tako imenovani ribji muli, ki je potoval na Kitajsko. V kovčkih so odkrili 300.000 mladic jegulje, zapakiranih v vodotesne plastične vreče, mednje pa so položili plastenke z ledom. Tako so jih namreč ohranjali pri življenju. Prtljaga je tehtala 91 kilogramov, vrednost prtljage je presegala sto tisoč evrov. Tihotapljenje v kovčkih se je izkazalo za boljše kot med pošiljkami tovornega tovora, saj je možnost preživetja neprimerno večja. Tihotapci morajo poskrbeti, da je voda v vrečah prave temperature, živali pa morajo imeti na voljo dovolj kisika. Koliko mladic jegulje preživi, je odvisno od dolžine poti. Daljša ko je pot, več jih umre. V Aziji pristanejo v ribogojnicah, kjer jih gojijo do odrasle dobe, nato pa jih prodajo naprej. Sploh v Aziji veljajo za specialiteto, okoli 70 odstotkov svetovne ponudbe pristane na krožnikih na Japonskem.
