»Naši obveščevalni podatki kažejo, da se ruske sile ne umikajo, ampak premeščajo,« je Stoltenberg povedal glede napovedi zmanjšanja ruske prisotnosti v okolici Kijeva in severa Ukrajine. Poudaril je, da je ruska stran že v preteklosti večkrat lagala o tem, kaj namerava storiti.
Ruske sile skušajo po njegovih besedah prerazporediti, ponovno opremiti in okrepiti ofenzivo na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine. »Obenem ohranjajo pritisk na Kijev in druga mesta. Tako da pričakujemo dodatne ofenzive, ki bodo prinesle še več trpljenja,« je generalni sekretar povedal na predstavitvi letnega poročila zavezništva za leto 2021.
Moskva je po torkovih pogovorih z Ukrajino v Istanbulu napovedala veliko zmanjšanje svojih vojaških aktivnosti v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigiva, kar je bilo prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem. Ta korak naj bi služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama.
»Rusija mora končati to nesmiselno vojno. Umakniti vse svoje sile. In v dobri veri sodelovati v pogovorih, je ob tem pozval Stoltenberg.«
Glede pogovorov je sicer dejal, da je na ruski strani malo pripravljenosti za politično rešitev. »Vidimo nadaljevanje vojaške invazije na Ukrajino, obstreljevanje mest,« je povedal.
Stoltenberg je sicer danes poudaril, da se je »naše varnostno okolje v zadnjih mesecih dramatično poslabšalo«. »Brutalna invazija predsednika (Vladimirja) Putina je šok. Vendar ni presenečenje,« je še dejal.
Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato so članice zavezništva skozi leta izurile »več deset tisoč ukrajinskih vojakov«, jim zagotovile sodobno opremo in podpirale reforme.
»Ukrajinske sile so zdaj večje, bolje opremljene, bolje izurjene in bolje vodene kot kadarkoli prej,« je povedal in dodal, da to izkoriščajo na frontnih črtah. Ob tem je izpostavil predvsem pogum in odločnost Ukrajincev.
Zagotovil je, da bodo članice zavezništva Ukrajini zagotavljale orožje, dokler bo treba. Ukrajina namreč bije vojno za svobodo, demokracijo, za naše skupne vrednote, je poudaril.
Ruska invazija na Ukrajino je po Stoltenbergovem mnenju poudarila tudi potrebo po vlaganju v obrambo. Leto 2021 je sedmo zapored, ko so evropske članice zavezništva in Kanada okrepile svoje izdatke za obrambo. Realno so jih povečale za 3,11 odstotka.
Slovenski izdatki so se v realnem smislu glede na lani povečali za 22,24 odstotka na 624 milijonov evrov. A s tem še vedno ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, ampak je pri 1,22 odstotka in še vedno pri dnu članic. Manj za obrambo od članic Nata namenjajo zgolj še Belgija, Španija in Luksemburg.
Pri cilju 20 odstotkov obrambnega proračuna za naložbe v opremo za Slovenijo zaostajata zgolj Bolgarija in Albanija. Slovenija za to namenja 15,7 odstotka obrambnega proračuna, z 1,4 odstotka obrambnega proračuna za vlaganja v infrastrukturo pa je na dnu med vsemi članicami. Je pa zato bolj dejavna pri cilju vlaganja v skupne operacije, za kar namenja 22,5 odstotka obrambnega proračuna, večji del, 60,3 odstotka pa je namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.
Stoltenberg je danes spomnil je tudi na lanski umik zavezništva iz Afganistana ter evakuacijo ljudi iz te države, ko so tam oblast prevzeli talibani. Dejal je, da so v treh tednih evakuirali več kot 120.000 ljudi. »Nauki, naučeni iz Afganistana, bodo oblikovali odziv zavezništva na krize v prihodnje,« je poudaril.
V Ukrajini se nadaljuje nasilje, a brez večjih premikov na frontah
Po petih tednih je ruska invazija v Ukrajini še naprej v veliki meri zastala, a krvavo nasilje po državi se nadaljuje, med drugim v mestih Irpin pri Kijevu in Černigiv ter na vzhodu v Donbasu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejšem nagovoru sodržavljanom opozoril, da se pripravljajo na novo rusko ofenzivo na vzhodu.
»Prihaja do kopičenja ruskih sil za nove napade v Donbasu. In na to se pripravljamo,« je v izjavi danes ponoči sporočil Zelenski. Obenem je znova izrazil dvom v ruske izjave na torkovih pogajanjih v Turčiji, da bo omejila vojaške aktivnosti na območju Kijeva in Černigiva. Premiki manjšega dela ruskih sil s tega območja so po njegovem posledica uspeha ukrajinskih sil in ne obljubljeni umik.
»Nikomur ne verjamemo,« je bil jasen Zelenski. »Ničemur se ne bomo odpovedali. In borili se bomo za vsak meter svoje zemlje, za vsakega človeka.« Glede dosedanjih mirovnih pogajanj je dejal, da se nadaljujejo, a so za zdaj prinesla »zgolj besede, ničesar konkretnega«. Pogajanja med delegacijama Ukrajine in Rusije naj bi se sicer po torkovem srečanju v živo v Istanbulu nadaljevala v petek preko spleta, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tudi v Kremlju so v sredo ocenili, da pogajanja doslej še niso prinesla konkretnega napredka in da še ni pogojev za srečanje Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina.
V Dnipru uničili skladišče nafte
Nasilje v Ukrajini se medtem nadaljuje, o večjih premikih na frontah pa ni informacij. Ukrajinska stran je ponoči med drugim sporočila, da je bilo v ruskem bombardiranju v milijonskem Dnipru na jugovzhodu Ukrajine, od koder o večjih napadih doslej niso pogosto poročali, uničeno polno skladišče nafte. V bližnjem mestu Novomoskovsk pa naj bi raketa v sredo uničila neko tovarno. O ranjenih ali mrtvih zaenkrat ne poročajo.
Nadaljevalo se je tudi obstreljevanje Černigiva in kijevskega predmestja Irpin. V slednjem je bilo po navedbah tamkajšnjega župana doslej ubitih že najmanj 200 ljudi.
V strateško pomembnem Hersonu na jugu Ukrajine, ki je že nekaj časa v ruskih rokah, naj bi medtem Rusija po navedbah generalštaba ukrajinske vojske po vzoru Donecka in Luganska pripravljala referendum o vzpostavitvi proruske »ljudske republike«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Je pa rusko obrambno ministrstvo v sredo zvečer napovedalo prekinitev ognja v Mariupolju, da bi Ukrajinci končno lahko evakuirali civiliste iz tega obleganega mesta ob Azovskem morju. Prekinitev ognja naj bi začela veljati danes ob 10. uri, civiliste pa bodo lahko evakuirali proti zahodu.
Prav tako naj bi se ruske sile po navedbah ameriškega Pentagona v sredo umikale z območja nedelujoče nuklearke Černobil, nadzor nad katerim so prevzele že 24. februarja na samem začetku invazije. Ruske enote naj bi se od tam umaknile v Belorusijo.
Ameriški in britanski obveščevalci menijo, da svetovalci Putina zavajajo glede poteka vojne
Ameriški obveščevalci imajo informacije o tem, da svetovalci ruskega predsednika Vladimirja Putina zavajajo glede poteka vojne v Ukrajini in glede posledic sankcij proti Rusiji, ker mu ne upajo povedati resnice, je v sredo povedala direktorica za komunikacije pri Beli hiši Kate Bedingfield. Podobno ocenjujejo tudi britanski obveščevalci.
Putin naj bi se sicer zavedal, da ga »peljejo žejnega preko vode«, zato prihaja do vse večjih napetosti med njim in ruskim vojaškim vrhom.
Washington upa, da bo razkritje te informacije Putina prepričalo, da znova razmisli o tem, kaj dela, in se morda odloči za konec vojne, preden bo njegova vojska doživela še večje izgube.
Morala ruskih okupatorjev naj bi bila na dnu zaradi nepričakovano ogorčenega in uspešnega odpora ukrajinskih enot.
Bedingfieldova je dejala, da obveščevalne informacije potrjujejo dejstvo, da je vojna velika strateška napaka Rusije, ni pa želela ugibati, kaj razmišlja Putin.
Tudi državni sekretar ZDA Antony Blinken je ocenil, da sodelavci Putinu ne upajo povedati resnice, kar da je dobro znana Ahilova peta avtokratskih režimov, kjer ljudje ne upajo iskreno govoriti. Blinken je to povedal novinarjem v sredo med obiskom Alžirije.
Predsednik ZDA Joe Biden je v sredo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obvestil, da njegovi vladi namenjajo 500 milijonov dolarjev neposredne proračunske pomoči.
Zelenski pa je Bidnu povedal, da bodo mir lahko dosegli le takrat, ko bo imela Ukrajina dovolj trden položaj na bojišču, za kar potrebujejo večjo vojaško pomoč ZDA in zaveznikov.
Do podobnih zaključkov kot ameriški so prišli tudi britanski obveščevalci. Vodja britanske varnostne agencije GCHQ Jeremy Fleming, ki sicer zelo redko stopi pred kamere, je namreč ob obisku v Avstraliji menil, da je Putin napačno ocenil tako situacijo v Ukrajini kot odziv mednarodne skupnosti na invazijo ter da mu nekateri svetovalci zdaj ne upajo povedati resnice.
Kot je še povedal, so ruski vojaki že močno demoralizirani in v vse večji meri brez ustreznega orožja, zato nekateri ne želijo več slediti ukazom nadrejenih, sabotirajo lastno opremo in so celo po nesreči sestrelili lastno letalo.
Kijev za evakuacijo civilistov iz Mariupolja poslal avtobuse
Po ruskem zagotovilu o začasni prekinitvi ognja v Mariupolju je ukrajinska vlada v to oblegano pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine za evakuacijo civilistov poslala 45 avtobusov. Delamo vse, kar je v naši moči, da bi civilistom omogočili odhod iz obleganega mesta, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
»Nocoj nas je Mednarodni odbor Rdečega križa obvestil, da je Rusija pripravljena odpreti humanitarni koridor iz Mariupolja do Zaporožja prek pristanišča Berdjansk, ki ga nadzoruje Rusija,« je v sredo zvečer sporočila v videoposnetku, ki ga je objavila na Telegramu, povzemajo tuje agencije. Napovedala je, da bo vlada iz Kijeva za evakuacijo civilistov v Mariupolj poslala 45 avtobusov.
Mesto ob Azovskem morju je od začetka marca obkoljeno z ruskimi vojaki. Po ukrajinskih informacijah je v zaradi ruskega obleganja uničenem mestu še več kot 100.000 ljudi. Pred vojno je tam živelo skoraj 440.000 ljudi.
Dogovorjena sta bila tudi dva humanitarna koridorja v mestih Melitopolj in Enerhodar v regiji Zaporožje, ki ju prav tako zasedajo ruske enote, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Evakuacijskim kolonam iz treh mest se lahko pridružijo ljudje z osebnimi avtomobili.
»Naša vojska zagotavlja popolno prekinitev ognja,« je dejala Vereščukova.
Ukrajinska in ruska stran sta sicer že večkrat skušali vzpostaviti humanitarne koridorje za umik iz Mariupolja, ki so ga ruske sile medtem že praktično zravnale z zemljo. A iz mesta se je lahko umaknilo le nekaj sto ljudi, nato pa je prišlo do kršitev dogovora o prekinitvi ognja, za kar sta obe strani obtoževali druga drugo. Poleg tega so Rusi omogočali umik le na svojo stran, ne pa proti ukrajinski.
