A minuli konec tedna je postregel s praznovanjem kot za največje praznike. V petek na ulicah praktično ni bilo ženske, ki ne bi iz službe, trgovine, šole hitela vsaj s kakšno rožo v roki, nedelja pa je moškim prinesla suhe slive in klobase, obešene na trnovo vejo. Očitno ljudje radi izkoristimo vsako priložnost za praznovanje, četudi se sicer vse leto pridušamo, da nam je prav malo mar za etiketiranje ženskih in moških vlog, ter verjamemo, da smo že dolgo enakopravni. O tem bi se sicer dalo razpravljati, ampak, kot kaže, ne na praznični dan.
Enakopravno praznični
V času, ko nas sociologi in drugi strokovnjaki vztrajno prepričujejo, da so razlike med spoloma iz dneva v dan manjše, ne bi pričakovali takšne evforije ob praznovanju 8. marca, mednarodnega dneva žena, še manj pa 10. marca, dneva mučenikov, ko naj bi (malo za šalo, malo zares) praznovali moški.
V času, ko nas sociologi in drugi strokovnjaki vztrajno prepričujejo, da so razlike med spoloma iz dneva v dan manjše, ne bi pričakovali takšne evforije ob praznovanju 8. marca. (Foto: Luka Cjuha)
