Ministrstvo za delo je v odzivu na pobudo SDS zapisalo, da je bil odlog izvajanja zakona sprejet izključno zaradi pomanjkljivosti in neizvedljivosti zakona v praksi, čemur je pritrdila tudi stroka. Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi. Referendumska pobuda SDS gre zato po mnenju ministrstva v škodo tako izvajalcem kot uporabnikom. »Z novelo zakona si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, status izvajalcev in tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb,« je poudaril državni sekretar na ministrstvu Simon Maljevac. Ob tem bodo razbremenili tudi vse ključne deležnike, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti, je dodal.
Na ministrstvu še poudarjajo, da nedavna sprememba zakona prinaša 16 milijonov evrov na letni ravni za kritje dviga plač, ki je posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov evrov letno pa zagotavlja za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. »S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni,« so zapisali. »Poteza SDS je bila na neki način pričakovana, saj so si očitno našli nov konjiček – poleg manipulacij, ki so jih vešči, tudi vlaganje pobud za referendum,« pa so zapisali v Gibanju Svoboda. Potezo SDS obžalujejo, saj menijo, da bi bilo bolje, če bi čas, denar in energijo usmerili v skupno pripravo boljše zakonodajne rešitve, ki bi upoštevala vse pomisleke stroke. V NSi, ki je proti odlogu uveljavitve zakona, še ne vedo, ali bodo referendum podprli. O tem se morajo v stranki še pogovoriti.
