Omenjena rešitev v predlogu je v nasprotju tako z načeli medicinske etike kot profesionalizma, ki so jim zdravniki zavezani že od takrat, ko se vpišejo na medicinsko fakulteto, še posebej pa potem, ko začnejo delati kot zdravniki, je Igor Švab zapisal v stališču, ki so ga poslali z Zdravniške zbornice Slovenije. V prid trditvi, da taka rešitev ni ustrezna, po Švabovih besedah govori tudi to, da so se v drugih državah odločili za drugačne rešitve. V drugih državah ta storitev ne sodi v področje medicine in zdravstvenih storitev, je opomnil.
Boji se, da bo prihajalo do zlorab. V teh primerih bo v postopkih po njegovem svarilu odgovoren tisti, ki je postopek izvedel, ne pa denimo predlagatelji zakona. Hkrati ga skrbi, da bo zakon pokazal tiste stranske učinke, na katere ljudje zdaj ne pomislijo tako pogosto, to pa je denimo širjenje indikacij za evtanazijo in tako imenovani evtanazijski mobing. Upa, da bomo tudi v Sloveniji prišli do drugačne odločitve. Hkrati si želi, da bi bil dialog obsežen in dolgotrajen. V njem naj bi po njegovih besedah prišli do skupnega stališča, ki bo sprejemljivo za celotno družbo.
Predstavniki ljubljanske medicinske fakultete, Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Komisije za medicinsko etiko in Slovenske medicinske akademije so že na novinarski konferenci 25. julija izrazili nasprotovanje predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
V združenju Srebrna nit, ki so zakonski predlog 17. julija vložili v zakonodajni postopek skupaj z več kot 5500 podpisi volivk in volivcev, želijo neozdravljivo bolnim z neznosnimi bolečinami s predlogom zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami.
Toda po Švabovem opozorilu je dozdajšnja praksa evtanazije v državah, ki jo izvajajo, pokazala, da nobene varovalke ne morejo preprečiti zlorab. »Glavna varovalka proti evtanaziji in prostovoljnem končanju življenja posameznika (samomoru) je, da zakona ni,« je prepričan.
