Kot so na novinarski konferenci pojasnili predstavniki Radia Študent, so od ŠOU v Ljubljani maja 2022 zahtevali dokumente o tem, kako ljubljanska študentska organizacija porablja milijone študentskega denarja. ŠOU v Ljubljani bi moral po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja o njihovi zahtevi odločiti do 13. junija 2022, a na dokumente še vedno čakajo, so opozorili.
Novembra je Informacijski pooblaščenec direktorja ŠOU v Ljubljani Andreja Klasinca zadnjič pozval, naj odloči o zadevi, sicer bo zoper njega kot odgovorno osebo uvedel prekrškovni postopek. Kljub temu na Radiu Študent dokumentov niso prejeli.
Šele 2. junija letos so od Klasinca prejeli manjši del dokumentov, iz katerih še vedno ni razvidno, komu je ŠOU nakazal denar. Namesto da bi študentom razkril, kaj počne z njihovim denarjem, direktor Klasinc torej raje plačuje globe, so poudarili predstavniki Radia Študent.
Da ŠOU v Ljubljani nepravilno vodi postopek, je pred tem po besedah predstavnikov Radia Študent opozorila tudi upravna inšpekcija, ki je Klasincu kot odgovorni osebi decembra lani izdala globo, ker jim v zakonsko določenem roku ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja.
Težko je ugotoviti, kam se steka študentski denar
Na Radiu Študent od Andreja Klasinca in ŠOU zahtevajo, da jim zahtevane dokumente izroči in pokaže, da pred študenti ničesar ne skriva. Javno zahtevo za takojšen in poln vpogled v dokumente naslavljajo tudi na predstavnike študentskih skupin Povezani in Modro za študente, ki sestavljajo predsedstvo ŠOU v Ljubljani.
Ljubljanska študentska organizacija pa je po navedbah Radia Študent leta 2021 razpolagala z 2,37 milijona evrov, leta 2022 pa s 3,33 milijona evrov dajatve od študentskega dela. Slednje predstavljajo v povprečju 80 odstotkov prihodkov ŠOU-a v Ljubljani, preostanek sredstev pa prejmejo iz državnega proračuna, najemnin in drugih virov.
»Študentske organizacije morajo ta sredstva namenjati dejavnostim, ki so v interesu vseh študentk in študentov – torej v interesu tistih, ki organizacije kolektivno financiramo in s prispevki od svojega dela omogočamo vse njihovo delovanje. Kam se dejansko steka študentski denar, je pogosto težko ugotoviti,« so zapisali v sporočilu za javnost. Čeprav so študentske organizacije po Zakonu o skupnosti študentov opredeljene kot pravne osebe javnega prava in jih informacijski pooblaščenec obravnava kot zavezance za posredovanje informacij javnega značaja že več kot desetletje.
Denar za izlete funkcionarjev, njihove telefonske naročnine in prevoze s taksiji
»Iz javno objavljenega finančnega načrta ŠOU-a v Ljubljani za leto 2022 na primer lahko razberemo, da je predsedstvu dodeljenih 236 tisoč evrov. A kako člani predsedstva ta denar dejansko porabijo? Ker ŠOU v Ljubljani teh podatkov javno ne objavlja, novinarji in novinarke Radia Študent skušamo informacije o končni porabi študentskih sredstev pridobivati z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja,« je na novinarski konferenci dejala Hana Hunjet iz RŠ-a.
Iz podatkov, ki so jih na Radiu Študent v preteklosti uspeli pridobili, je po njihovih navedbah med drugim razvidno, da se je leta 2020 iz postavke za predsedstvo financiral izlet funkcionarjev ŠOU v Banjaluko, pa tudi pogostitev tako imenovanih poslovnih partnerjev ŠOU, najvišjo postavko takoj za honorarji so predstavljale telefonske naročnine funkcionarjev ŠOU. Leta 2019 pa je predsedstvo ŠOU v Ljubljani na primer namenilo več kot 10 tisoč evrov za prevoze s taksiji, so pojasnili pri Radiu Študent.
Denar med drugim za zasebnike in odvetniške storitve
Predstavnica sindikata Radia Študent Urška Janžič je povedala, da je ŠOU s študentskim denarjem svoje prostore na Vojkovi ulici obnovil za zasebni waldorfski vrtec, za prenovo pa je najel kar podjetje nekdanjega svetovalca ŠOU-a. Prostore na kampusu je ŠOU s študentskim denarjem uredil in opremil tudi zasebnemu brivcu, ta pa zdaj svoje storitve študentom prodaja na trgu.
»Poleg študentskega kampusa, ki mu ŠOU zadnja leta v finančnih načrtih namenja okoli pol milijona evrov, v kar niti niso všteti stroški naložb, ŠOU velik delež proračuna namenja tudi za odvetniške storitve. Glede na izpise finančnih kartic, ki smo jih prejeli lani, so študentje za odvetniško svetovanje ŠOU-u samo v letu 2020 plačali več kot 70 tisoč evrov. Vemo, da je ŠOU storitve odvetniške družbe Grešak najemal tudi zato, da bi preko odvetnikov novinarki Radia Študent preprečili dostop do informacij javnega značaja. Takrat so trdili, da je ŠOU oseba zasebnega prava, kar seveda ne drži. Študentska javnost mora vedeti, kako ŠOU porablja študentski denar,« je še dodala.
Sistematično zavračanje posredovanja informacij ŠOU je nelegalno
Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare meni, da je sistematično zavračanje posredovanja informacij ŠOU v Ljubljani nelegitimno, nelegalno in pomeni onemogočanje novinarskega dela, s tem pa tudi nadzora javnosti nad delovanjem študentske organizacije.
»Ravnanje ŠOU je še toliko bolj problematično, ker ne odgovarja niti na novinarska vprašanja po zakonu o medijih niti na zahteve po posredovanju informacij po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, poleg tega ne spoštuje postopka, torej ne poda niti odgovora na novinarsko vprašanje oziroma zavrnilne odločbe,« je opozorila.
»To, kar danes počnejo sodelavke in sodelavci Radia Študent, je pot v pravo smer,« je dodala Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije. Ob tem je dodala, da bo treba premisliti, kako Radiu Študent zagotoviti nemoteno delovanje.