Po celodnevnih protestih v prestolnici države Kolombu so v soboto jezne množice vdrle v predsedniško palačo in po družbenih omrežjih so zakrožili posnetki protestnikov v bazenu, sobanah in pisarni predsednika države Gotabaje Radžapakse. Slednjega so varnostne sile še pravočasno evakuirale, predsedniško palačo je zapustil na ladji mornarice. Popoldne pa so protestniki zasedli tudi zasebno rezidenco predsednika vlade in zanetili požar. Premier Ranil Vikremesinghe je na tej funkciji šele od maja, ko je zaradi množičnih protestov proti vladi, v katerih je več ljudi izgubilo življenje, mnogo pa je bilo tudi ranjenih, odstopil takratni premier Mahinda Radžapaksa, brat predsednika države.
Novi premier naj bi izboljšal gospodarske razmere v državi, maja je namreč Šrilanka razglasila plačilno nesposobnost. Denarja ni na voljo niti za uvoz najnujnejših dobrin, gorivo na bencinskih črpalkah je tako redko, da jih straži vojska, v bolnišnicah zdravniki prosijo sorodnike pacientov, naj zdravila kupijo na črnem trgu, saj jih v bolnišnicah nimajo. Cene živil so zrasle za 70 odstotkov, več kot dve tretjini družin ima po podatkih Unicefa na voljo manj hrane, kot so je imele pred krizo, število podhranjenih otrok narašča. Devizne rezerve države so že maja znašale le 50 milijonov dolarjev, premalo za plačilo uvoza dobrin, potrebnih le za en dan. Otoška država je namreč od uvoza močno odvisna.
Moskva naj pošlje turiste in nafto
Šrilanki je šlo pred krizo za azijske razmere precej dobro, toda velik del skromne blaginje je bil zgrajen na tujih posojilih, otoška država jih je nakopičila za dobrih 51 milijard dolarjev. Več vlad zapored si je izposojalo denar na Japonskem, v Evropski uniji, ZDA in Kitajski. Otoška država je gradila moderne ceste, pristanišča, celo mesto, Kolombo naj bi postal finančno središče Azije, neke vrste drugi Singapur. A dokler je imela mala država velike sanje in je dobro služila s turizmom, je še nekako šlo. Toda ko je pandemija covida turiste priklenila na domove, je gospodarstvo države kolapsiralo. Namesto da bi začela varčevati, si je vlada reševala glavo z napovedjo davčnih olajšav. Da bi varčevali pri deviznih rezervah, je vlada na drugi strani kmetom zapovedala, naj se odpovedo gnojilom. Kar so ljudem prodajali za prehod v biokmetijstvo, se je v Šrilanki izkazalo za usodno in razpolovilo pridelek. Vojna v Ukrajini in posledična rast cen nafte in živil sta dodali svoje. Vlada, ki je bila spomladi sestavljena pretežno iz bratov in nečakov premierja Radžapakse, se je spomladi po množičnih protestih sesula. Pričakovanje, da bo novi premier Ranil Vikremesinghe v nekaj mesecih lahko bistveno izboljšal stanje, je bilo nerealno.
V stiski je vlada v Kolombu prejšnji teden poslala dva svoja ministra v Moskvo s prošnjo, naj Rusija spet pošlje turiste in predvsem nafto. Predsednik Radžapaksa je prejšnjo sredo na twitterju zapisal, da je telefoniral ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in ga prosil za pomoč. Šrilanka se trenutno pogaja tudi z Mednarodnim denarnim skladom za posojilo v višini treh milijard dolarjev, a preden bo ta denar na računu otoške države, bo še trajalo. Kljub temu da država v krizni situaciji ostaja še brez vodstva, ustava v takem primeru ne predpisuje novih volitev, namesto tega morajo v parlamentu najti prehodnega predsednika vlade, o katerem se strinjajo vse politične stranke. Težka naloga tudi zato, ker mora biti dovolj sposoben, da bo upravljal krizo, in hkrati ne sme biti del politične elite, ki jo prebivalstvo krivi za nastalo stanje.
