Štiriinšestdesetletni oligarh Boris Mints je eden od še vedno maloštevilnih superbogatih Rusov, ki so javno proti invaziji in Putinu, čeprav jo je sprožil pred dobrimi petimi meseci. Veliko bolj kot usoda Ukrajincev jih skrbi usoda njihovega bogastva, jaht in zasebnih letal. Mints je obogatel z investicijskim podjetjem O1 Group, ki ga je ustanovil leta 2003, in je bil prvi od peščice oligarhov, ki so kritizirali Putina že leta 2014 zaradi zasedbe in priključitve Krima.
Strah pred Putinom
Mints pravi, da je razlog za molk njegovih kolegov oligarhov zelo preprost. Strah. Bojijo se Putina. »Vsakdo, ki javno kritizira Putina, ima upravičene razloge, da se boji za svojo osebno varnost in svoj posel,« pravi v Londonu živeči Mints in dodaja: »Običajna pot za kaznovanje oligarhov – kritikov režima je sprožanje kazenskega postopka proti njihovim podjetjem na podlagi izmišljotin.«
V intervjuju za BBC, ki je potekal po elektronski pošti, je dejal, da ne more biti tiho in da ne bo, tako kot Putin, živel v bunkerju. Vsakega poslovneža, ki ne pleše na Putinovo glasbo, po njegovem režim obravnava kot nekoga, ki utegne financirati opozicijo ali (od leta 2014) prepovedane proteste. Če jih ima Putin za svoje sovražnike, so sovražniki države.
Vsi si ne upajo kritizirati Putina
Mints je Rusijo zapustil leta 2015, po, kot pravi, umoru vodilnega opozicijskega politika Borisa Nemcova, ki je bil najbolj odmeven med »političnimi uboji po Putinovem prihodu na oblast«. Dve leti kasneje so oblasti sprožile kazenski postopek proti njegovemu podjetju, ki še traja, čeprav ga je leto kasneje (2018) prodal. Po njegovem je za bogate Ruse, kot je on, ki ne marajo Putina, najbolje, da so tiho in v izgnanstvu. Zanje je najboljše opozorilo primer Mihaila Hodorkovskega, nekoč najbogatejšega oligarha, ki je bil v zaporu skoraj desetletje, sicer na podlagi obtožb o poslovnih prevarah in utaji davka, ki so bile politično motivirane.
Dva od najbolj znanih ruskih oligarhov, Mihail Fridman in Oleg Deripaska, ki sta pozvala k miru v Ukrajini, si nista upala kritizirati Putina osebno. Bančnik Fridman je dejal, da bi vsaka »osebna pripomba« ogrozila ne le njegovo varnost, ampak tudi varnost njegovega osebja in kolegov. Mints je edini, poleg oligarha Olega Tinkova, ustanovitelja Tinkoff Bank, ki je obsodil invazijo in Putina.
O »usrani« ruski armadi
Tinkov je na instagramu napisal, da je devetdeset odstotkov Rusov proti vojni in da je v vsaki državi deset odstotkov bedakov. »Ko so se generali zbudili z mačkom, so spoznali, da imajo usrano armado. Kako naj bo vojska dobra, če je vse drugo v državi zasrano in zabredlo v nepotizem, ritolizništvo in hlapčevstvo?« je napisal jezni Tinkov. Mints pravi, da je Putin ravnal podlo in da je invazija na Ukrajino najbolj tragičen dogodek v novejši zgodovini, ne le za Ukrajino in Rusijo, ampak globalno. Primerjal jo je s Hitlerjevo invazijo na Poljsko leta 1939.
»Ta vojna,« pravi Mints, »je posledica norosti in lakote po oblasti ene same osebe.« Vladimirja Putina, ki ga podpira njegov ožji krog. Tinkova so na Zahodu sankcionirali, Mintsa niso. Mints je delal kot svetovalec predsednika Jelcina, ki ga je zanimalo, kako bi v Rusiji reformirali lokalno upravo za rast demokratične Rusije v 21. stoletju. Putina je srečal dva dni po tistem, ko je postal vršilec dolžnosti ruskega predsednika. »Putin je poslušal moje predloge brez komentarja ali nasprotovanja. Dan kasneje me je odstavil,« se spominja in pravi, da je bila Putinova vizija Rusije v prihodnosti kilometre proč od Jelcinove.