Hamas je nastal leta 1987 med prvo intifado (kar po arabsko pomeni upor) proti izraelski okupaciji Zahodnega brega in Gaze. Porodil se je s preobrazbo tamkajšnje Muslimanske bratovščine, ki je najprej nastala v Egiptu leta 1928, v skupino za aktiven in nasilen boj proti Izraelu. Hamas, kar je arabska kratica za islamsko odporniško gibanje, je samooklicani zapriseženi sovražnik Izraela in od svojega začetka poziva na sveto vojno (džihad) proti judovski državi, vse dokler je ne bi izbrisali z zemljevida in ustanovili islamsko palestinsko državo, ki bi vključevala tudi izraelska ozemlja. Hamas ima več frakcij, najbolj znano je oboroženo krilo Brigade Izadina al Kasama, a hkrati pomaga Palestincem s karitativno in vzgojno-izobraževalno dejavnostjo.
Od treh odstotkov podpore do volilne zmage
Leta 1989 so samo trije odstotki Palestincev podpirali Hamas. Velika večina se je identificirala z Jaserjem Arafatom, voditeljem Fataha in Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Hamas si je do leta 1993 podporo povišal na 13 odstotkov, potem ko je obsodil tega leta sklenjene sporazume, ki sta jih v Oslu podpisala Izrael in PLO. Mirovni proces, iz katerega naj bi izšla palestinska država, pa je v naslednjih letih zastal, tudi zaradi terorističnih akcij Hamasa proti izraelskim civilistom. Po neuspehu novih pogajanj o mirovnem procesu v ameriškem Camp Davidu leta 2000 je v letih 2000–2005 sledila druga intifada, v kateri je umrlo okoli 700 izraelskih civilistov, okoli 350 izraelskih vojakov in več kot 5.000 Palestincev.
Sporazumi iz Osla so predvideli tudi volitve v Gazi in Zahodnem bregu, ki so jih izpeljali leta 2006 po koncu izraelske okupacije Gaze, ko so se od tam umaknili vojska in judosvski naseljenci. Na volitvah je zmagal Hamas in dobil 74 od 135 poslancev, kar je bil za Izrael velikanski šok. Novi premier Palestinskih oblasti je postal vodilni Hamasove liste Ismail Hanija, ki pa ni hotel priznati Izraela. Ta je uvedel gospodarske sankcije in Palestinskim oblastem ni hotel izročiti davkov, pobranih od Palestincev. Sledila so trenja med samimi Palestinci. Junija 2007 je predsednik Palestinskih oblasti Mahmud Abas, ki je na čelu Fataha nasledil Arafata, odstavil Hanijo. Med Hamasom in Fatahom je v Gazi prišlo celo do krajšega vojaškega spopada, po katerem je Hamas praktično prevzel nadzor v Gazi, Fatah pa ostal glavna stranka na palestinskem Zahodnem bregu.
Preberite še:
- Nekaj osnovnih podatkov o Gazi
- Napad na Izrael v petih točkah: kaj se je zgodilo, kaj se dogaja in kaj se bo
- Izrael šteje mrtve in pripravlja mogočen odgovor
- komentar Ervina Hladnika Milharčiča: Upor in njegova cena
Podpora šiitskega Irana sunitskemu Hamasu
Leta 2017 je Hamas v nekem političnem dokumentu pokazal določeno mero pripravljenosti, da posredno prizna Izrael. Morda je to storil tudi na pritisk svojih dveh finančnih podpornikov, Katarja in Turčije. Zdaj pa sunitski Hamas zanimivo najbolj podpira šiitski Iran, tudi preko libanonskega Hezbolaha. Torej je možno tesno sodelovanje med šiiti in suniti. Hamas ima večina zahodnih držav, pa tudi nekatere arabske, kot sta Egipt in Jordanija, za teroristično organizacijo.
Zadnja leta skupina počasi izgublja podporo med več kot dva milijona Palestinci v Gazi, tudi zaradi korupcije. Nekateri analitiki so prepričani, da se v vojaške operacije proti Izraelu spušča tudi zaradi preusmerjanja pozornosti Palestincev, med katerimi so potem žrtve povračilnih ukrepov predvsem prebivalci Gaze.
