V pismih bralcev (Dnevnik, 2. 11.) je Brane Kostrevc napisal prispevek z zgornjim naslovom, s katerim se je mogoče v celoti strinjati. Da v svojih opažanjih ni osamljen, lahko preberemo v mnogih prispevkih državljanov, zadnje čase se vse bolj oglašajo tudi predstavniki različnih intelektualnih krogov, civilnih družb in drugih nevladnih organizacij. Žal verjetno vse premalo.
Kot vse kaže, tudi po mnenju dobrih poznavalcev družbenopolitičnih razmer v Sloveniji, se nam obetajo (parlamentarne) volitve, ki bodo prelomne, zgodovinske, morda celo usodne za nadaljnje življenje.
Če je domovina na razpotju, če smo državljani potisnjeni ob zid, izigrani, izmučeni, opeharjeni, prevarani, nemočni, potem je res čas, da se začne proces družbenih sprememb. Te se lahko začnejo tudi s tem, da se spremeni volilni sistem. Brez te spremembe verjetno zelo težko pričakujemo, da se bo družba kot celota v vseh svojih podsistemih spremenila tako, da bo vsaj približno delovala v duhu ustave.
V Sloveniji že kar nekaj časa deluje Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema (Sinteza), ki je pripravil predlog zakona o volitvah v državni zbor, ki ureja vse pomanjkljivosti sedanjega sistema. Med drugim tudi odpoklic poslanca, kar se je v zadnjem obdobju pokazalo kot velika rakava rana. Poslanci ne le da so pripadniki strankokracije, so tudi samovoljni, s skrbjo za lastne interese, oboje pa je daleč od tega, da smo jih izvolili državljani na podlagi njihovega programa, zaupanja, izkušenj in ob predpostavki, da se med mandatom te vrednote ne bodo spreminjale (primeri SMC, DeSUS…).
Realno ni mogoče pričakovati, da bodo obstoječe stranke in njihovi poslanci pripravljeni sodelovati pri postopkih sprejemanja nove (predlagane) zakonodaje o volitvah v državni zbor, nasprotno, verjetno bodo naredili vse, da se ne spremeni nič. Prav tako ni veliko upanja, da bodo mediji, bolj ali manj vsi po vrsti, namenili prostor in čas, da se predlagani osnutek predstavi, pojasni in/ali da se soočijo različni pogledi in predvsem argumenti.
Morda bi zato kazalo, da se oblikuje močnejše družbeno angažiranje prebivalcev, civilne družbe, različnih strok in podobno, kar pa naj bi vodilu k cilju, da se z referendumom državljanke in državljani odločijo, kakšen volilni sistem želimo oziroma zahtevamo.
Slavko Cimprič, Bovec
