Dijaki tretjega letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) smeri grafično oblikovanje so pod mentorstvom profesorice Save Kosmač sodelovali pri izberi imena novega sistema za izposojo koles v občini Domžale. Projekta so se lotili odgovorno in z vso mladostno ustvarjalno vnemo, nad končno odločitvijo občine pa so bili na koncu zaradi vključitve laične javnosti v izbor rešitve vidno razočarani.
Na začetku imeli ustvarjalno svobodo
»Pri predmetu grafičnega oblikovanja smo dobili nalogo, da si zamislimo poimenovanje in ustvarimo idejne zasnove vizualne podobe za sistem javne izposoje koles v Domžalah. Izmisliti smo si morali ime in slogan ter izpeljati logotip,« je povedala Tjaša Bovhan, s Tijo Kujavec soavtorica izbranega imena DBajk. Za začetek so dijaki predloge za imena napisali na šolsko tablo, se o njih pogovarjali in iskali najboljše rešitve. »Od domžalske občine nismo prejeli veliko usmeritev – želeli so videti, do česa bomo prišli sami. V začetku so nam prepustili vso ustvarjalno svobodo,« je povedala ena od dijakinj, kolegica pa jo je dopolnila, da so bili prepričani, da bodo imeli zadnjo besedo tudi pri izbiri končnega imena in celostne podobe. »A se je obrnilo drugače,« je razočarano dodala.
Takoj na začetku projekta so naredili študijo o tem, kako se v Sloveniji poimenujejo podobni sistemi izposoje koles in kakšne simbole vključujejo v oblikovanje. »Bilo je kar zabavno,« so nam priznali. »Želeli smo si biti izvirnejši in drugačni, saj so pri podobnih storitvah v Sloveniji jasno vidne smernice, dobre in slabe – BicikeLJ, KolesCE, Pecikl pa tudi MBajk, JeseNICE bikes, Posbikes in tako dalje.« Dijaki so nam tudi priznali, da so za pokušnjo vključili tudi nekaj takih. Dodali so, da so se vsi strinjali, da bi se raje ognili besed v angleškem oziroma tujem jeziku. »Našli smo kar nekaj zabavnih besed in besednih zvez, ki bi se lahko uveljavile med občani, na primer Greva s Špuro, Te zapeljem s Štango, Do kolesa ali kar enostavno Dolo, beseda, ki bi v Domžalah lahko vzpostavila razlikovanje med lastnim kolesom in javnim Dolesom.«
Želje dijakov in občine so se razhajale
Dijaki so županji in njenemu kabinetu v Križankah uspešno predstavili ideje in osnutke. V tej fazi pa se je izkazalo, da namerava občina v nadaljnji proces izbire izdelka vključiti splošno javnost. Recimo, da se so na tej točki želje dijakov in občine začele razhajati. Kot oblikovalce je dijake bolj skrbelo laično točkovanje polosnovanih logotipov kot izbor imena, zato so privolili v slednje. Na koncu je prek javnega glasovanja javnost nagradila DBajk, vendar sta kot možni rešitvi v igri ostala tudi drugo- in tretjeuvrščeni predlog Dolo in Do kolesa.
Med pogovorom v eni od šolskih učilnic so nam dijaki, še vedno razočarani zaradi odločitve domžalske občine, da je projekt zastavila populistično, povedali, da so na koncu le nekako sprejeli odločitev javnosti. V tej fazi so dijaki svoje sile usmerili v oblikovanje, povezano z imenoma, ki sta se jim zdeli manj slabi. Pričakovali so, da bodo imeli zadnjo besedo vsaj pri končnem izboru. Dijaki so želeli izdelati korektno oblikovanje, ne glede na razočaranje zaradi poimenovanja. Vseeno pa se tudi to ni izšlo po pričakovanjih.
»Moje ime in slogan zdaj nosita dizajn, ki se mi zdi slab. Težko povem, kako veliko bi mi pomenilo, da bi kolesa nosila moj znak. Tudi na sam projekt v nobenem pogledu ne morem biti ponosna,« je bila vidno nezadovoljna Tjaša. Dodala je: »Ne zanemarimo dejstva, da je bilo ime DBajk zamišljeno napol v šali, kot ironija na že obstoječa imena.«
Mentorica razume in podpira dijake
Da dijake popolnoma razume, je potrdila tudi mentorica projekta Sava Kosmač, ki je razložila, da se stroka – tudi dijaki, odgovorno zavzemajo, da ne mažejo javnega prostora s slabimi izdelki. »Žal se je po spletu okoliščin zgodilo ravno to, čemur smo se na vsak način želeli ogniti – namreč izboru neizvirnega imena in/ali slabi oblikovalski rešitvi. Nemara smo k projektu pristopili preveč idealistično. Navsezadnje je šlo predvsem za šum v komunikaciji – če bi se v začetku konkretneje dogovorili o postopku izbora in željah naročnika, bi se tudi mi vedli drugače,« je dodala mentorica, ki je še pripomnila, da je v Sloveniji, če le malo pogledamo naokoli, preveč podpovprečnega dizajna. »Z večinoma slabimi oblikovnimi rešitvami, ki se pojavljajo na ulici, sporočamo ljudem, kaj naj bi oblikovanje bilo. In to sporočilo je napačno. Žalostno je tudi, da je transkripcija angleške besede v slovenščino očitno dokončno postala sprejemljivejša kot slovenski izrazi.«
Vseeno pa so dijaki od projekta odnesli veliko, predvsem izkušnjo sodelovanja z naročnikom. »Na začetku smo bili ponosni, da smo dobili tako enkratno priložnost. Ne nazadnje je občina šoli zelo korektno plačala za naše predloge. Na neki način je bila občina tudi naš prvi večji naročnik, in če bi se to sodelovanje lepo izteklo, bi bila to za nas lepa izkušnja. V prihodnosti bomo bolje vedeli, kako se pripraviti na komunikacijo z naročnikom,« so povedali dijaki. Tjaša pa je pogovor še zaključila, da bi bilo res lepo videti dizajn mladih oblikovalcev na domžalskih kolesih in da s tega vidika cenijo pobudo občine, ki se je obrnila nanje.
