Čeprav so protestniki na gruzijskih ulicah vse do zadnjega upali, da se najhujše ne bo zgodilo, je vladajoča stranka Gruzijske sanje včeraj v parlamentu vendarle sprejela sporni »zakon o transparentnosti tujega vpliva«, ki utegne Gruzijo oddaljiti od njene evropske poti.
Prva kavkaška kandidatka za članstvo v EU je sprejela ruski podobno zakonodajo, ki medijem in nevladnim organizacijam nalaga, da morajo prijaviti tuje financiranje, če to predstavlja več kot petino njihovih prihodkov. »Zakon o tujih agentih«, kot se ga je oprijelo ljudsko ime, naj bi služil kot vzvod pritiska na medije in nevladnike pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, na katerih želi stranka Gruzijske sanje pridobiti dodatne glasove, tudi iz konservativnega in ruskega dela volilnega telesa, da bi dosegla dvotretjinsko ustavno večino.
Svarila niso zalegla
Medtem ko so mladi protestniki vztrajali pred močno zastraženim parlamentom in so se specialne enote policije brez zadržkov spravile nad posameznike, so pesti pele tudi med sprejemanjem zakona v poslanskih klopeh. Vsa svarila EU in ZDA – tudi včerajšnji obisk namestnika zunanjega ministra Jamesa O'Briena – niso zalegla. Člani opozicije so si enotni, da je s sprejetjem tega zakona prav gruzijska vlada postala ruski agent in da so se izničile možnosti države, da postane članica EU in Nata.
Na zakon bo, kot je napovedala, vložila veto predsednica države Salome Zurabišvili, a ga lahko vladajoča stranka z vnovično potrditvijo zakona zaobide. Protestniki so tudi po sprejetju zakona vztrajali na ulicah.
V Gruziji tli revolucija. Po rožnati revoluciji leta 2003, ki je na oblast prinesla Mihaila Saakašvilija, premierja, ki je z nepremišljenim izzivanjem Rusije za obnovo ozemeljske celovitosti države v kratki vojni izgubil separatistično republiko Južno Osetijo, bi naslednja utegnila biti odločilna za ohranitev gruzijske evropske poti. V Saakašvilijevi stranki Združeno nacionalno gibanje (UNM), v katerem je nekdanji premier zgolj še častni predsednik (trenutno prestaja zaporno kazen zaradi korupcije), napovedujejo novo revolucijo – vendar naj ta ne bi potekala na ulici, temveč na oktobrskih volitvah.