Dva tedna za tem, Iran, sklicujoč se na 51. člen Ustanovne listine OZN oziroma na pravico do samoobrambe, izvede povračilni napad na Izrael, z okoli 300 brezpilotnimi letalniki in balističnimi ter manevrirnimi raketami, pri čemer jih Izraelci s pomočjo Američanov in Britancev, in še prej tudi Jordanije, 99 odstotkov prestrežejo in uničijo, preden dosežejo izraelski zračni prostor, zato je škoda minimalna, le nekaj ranjenih in poškodovanih oseb, a tokrat je evropska obsodba tega dejanja takojšnja, enotna in ostra. Enako voditelji G7! Tudi z novimi sankcijami proti Iranu, poleg že obstoječih še iz osemdesetih let, maha predsednica Evropske komisije Von der Leynova. »Tako neposredno Iranski napad na Izrael je brez primere,« poudari in doda: »Izražamo svojo solidarnost in podporo izraelskemu ljudstvu in ponovno potrjujemo našo neomajno zavezanost njegovi varnosti.« In sankcije so v sredo, 17. aprila, že sprejete.
Da je v Gazi v zadnjih 6 mesecih Izrael pobil 34 tisoč Palestincev – civilistov, od teh 14 tisoč otrok, 10 tisoč žensk, pa nekaj stotin humanitarcev in novinarjev, in da se še naprej norčuje iz resoluciji OZN in še drugih pozivov s sveta k prekinitvi morije, vodilne v EU očitno ne moti pretirano, če pa jih že, se raje ugriznejo jezik. No, Von der Leynova še to ne. Ve se, kako Nemci gledajo na vso zadevo. In si znova rečem: ker Izrael pobija ljudi, vladavino prava, humanost, človeštvo, mi Evropejci kaznujemo Iran. Naj razume, kdor more!
Kar pa mora nas, državljanke in državljane Republike Slovenije, še posebej skrbeti, je ravnanje naše vlade, ki tudi tokrat ni znala reči: »NE! Dodatnim sankcijam proti Iranu se ne bomo pridružili. Če si jih že kdo zasluži, pa ne samo zaradi provokativnega napada na iranski konzulat v prestolnici Sirije, ampak predvsem zaradi genocida v Gazi, je to Izrael!« Znova je pokleknila pred mantro o enotnosti evropske zunanje politike za vsako ceno. Namesto da bi počeli, kar je prav, kar je pošteno in pravično, kar je humano, si raje nadenemo rešilni jopič in čelado ter se prepustimo toku.
A češnjica na torti šele prihaja. Potem, ko smo bili ves čas morije v Gazi do Izraela prizanesljivi, ravnali z njegovo vlado v rokavicah, se celo vzdržali od vpoklica na zagovor njenega veleposlanika pri nas – ne pozabimo, kako smo se odzvali na rusko agresijo na Ukrajino – si je 21. ali 22. aprila Izrael dovolil, brez kančka sramu, poklicati na zagovor našo veleposlanico v Tel Avivu, Andrejo Purkart Martinez, zaradi glasovanja Slovenije v Varnostnem svetu o polnopravnem članstvu Palestine v OZN, in naša draga ministrica, Tanja Fajon, je pohitela s pojasnjevanjem javnosti našega stališča, naših razlogov za tako glasovanje, in mirila Izrael, da to ni bilo uperjeno proti njemu, ker da mu to v ničemer ne ogroža varnosti. Povsem narobe svet! Mene je kot državljana Slovenije in Evrope globoko sram. Ali je še koga?
Aurelio Juri, Koper