Po zaprisegi novega ministrskega zbora prve italijanske premierke Giorgie Meloni je 67. vlada v povojni zgodovini Italije in 12. vlada v tem tisočletju že začela delati. Ustanovna seja najbolj skrajno desne vlade, v kateri ima glavna stranka Bratje Italije fašistične korenine, je trajala zgolj pol ure, na njej pa je Melonijeva svojo 24-glavo ministrsko ekipo pozivala k odločnemu delu.
Med prvimi so novi italijanski vladi poslali čestitke iz evropskih institucij, kjer je bilo ob zmagi skrajne postfašistične desnice v Italiji veliko nelagodja. Za konstruktivno sodelovanje se je zavzela predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, dobrega sodelovanja z vlado tretje najmočnejše gospodarske sile z daleč največjim javnim dolgom med članicami EU pa si je zavoljo dobrobiti Italije in celotne EU zaželel tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel.
Težje sobivanje Evrope z novo vlado
Čeprav se je Giorgia Meloni v volilni kampanji poskušala ograditi od fašističnih korenin svoje stranke, poudarjala pa je tudi zavezanost Evropski uniji in Natu, je predvsem z izbiro novega predsednika senata Ignazia La Russe, ki v svoji dnevni sobi razstavlja kipce Mussolinija in se zoperstavlja brisanjem sledov fašističnega režima, dala vedeti, da del strankine fašistične zgodovine ostaja tudi njena zgodovina. Za Evropsko unijo bo sodelovanje z novo vlado Melonijeve precej težje, kot je bilo z vlado narodne enotnosti pod taktirko Maria Draghija, ki je po predaji poslov Melonijevi po dvajsetih mesecih zapustil palačo Chigi. Vsaj dve od treh koalicijskih strank – tako Bratje Italije kot Liga – namreč po ideološki plati bolj kot v konservativno sredino sodita v skrajno desnico, ki jo v Evropi poosebljata še španska stranka Vox in madžarski Fidesz, pa tudi poljska vladajoča stranka PiS.
Formalno morata vlado potrditi še oba domova parlamenta, kar pa zaradi absolutne večine nove vladajoče tričlanske koalicije Bratov Italije, Lige Mattea Salvinija in stranke Naprej, Italija Silvia Berlusconija v obeh domovih ni vprašljivo. Še pred uradno potrditvijo, ki bo v torek in sredo, je kot prvi tuji državnik na sestanek z Melonijevo v Rim prišel francoski predsednik Emmanuel Macron. Francija je prav v času Draghija na premierskem položaju z Italijo sklenila meddržavno partnerstvo, s katerim sta hoteli podobno kot Nemčija in Francija tesno usklajevati svoje energetske politike. Macronu je v interesu nadaljevanje tega partnerstva, prav tako želi ohraniti enotnost Evropske unije na področju plina in nasploh v odnosu do vojne v Ukrajini.
Državotvorni resorji v rokah Bratov Italije
Prav pošiljanje sporočila o nadaljevanju nasprotovanja ruski agresiji v Ukrajini bo prva naloga novega zunanjega ministra Antonia Tajanija, sicer tudi enega izmed dveh novih podpredsednikov vlade. Devetinšestdesetletni Rimljan iz vrst Berlusconijeve Naprej, Italija, ki je v svoji politični karieri služboval že kot predsednik evropskega parlamenta in dvakrat kot evropski komisar, namerava takšno zagotovilo najprej posredovati ukrajinskemu zunanjemu ministru Dmitru Kulebi. Melonijevi bo Tajanijeva proevropskost služila predvsem za vzpostavljanje bolj naklonjenih odnosov do nove italijanske vlade znotraj sedemindvajseterice.
Drugo podpredsedniško mesto v vladi (Bratje Italije so dobili devet ministrskih položajev, Liga in Naprej, Italija po pet, pet resorjev pa zasedajo tehnokrati) je pripadlo voditelju Lige in novemu infrastrukturnemu ministru Matteu Salviniju. Putinu naklonjeni Salvini tokrat ne bo vodil notranjega ministrstva, kjer je med letoma 2018 in 2019 izvajal ostro protimigrantsko politiko. Ta resor, verjetno pa tudi Salvinijeva protimigrantska zapuščina, bo ostal v rokah Lige, saj je ministrski položaj zasedel Salvinijev nekdanji šef kabineta na notranjem ministrstvu Matteo Piantedosi, ki mesto notranjega ministra sicer zaseda kot neodvisen kandidat.
Nasprotnica splava na čelo družinskega resorja
Poleg zunanjepolitičnega resorja bo stranka Bratje Italije obvladovala še obrambni resor, ki ga je zasedel 59-letni soustanovitelj Bratov Italije in nekdanji lobist obrambne industrije Guido Crosetto. Pravosodni resor je prav tako v rokah stranke Melonijeve, vodil pa ga bo 75-letni Carlo Nordio, ki kot nekdanji državni tožilec iz Benetk zagovarja hitrejša sojenja.
Ministrstvo za družino je prav tako pristalo v kvoti Bratov Italije, vodila pa ga bo 59-letna Eugenia Roccella, ki nasprotuje istospolnim partnerskim zvezam in pravici do splava. Dejansko bo njeno ministrstvo – tako kot nekatera druga – sedaj nosilo novo poimenovanje: ministrstvo za družino, rojstva in enake možnosti. Iz te spremembe imena kritiki na levi strani političnega spektra že sklepajo, da bo nova vlada spreminjala družinsko politiko države.
Pomemben člen v novi vladi bo zaradi vseh gospodarskih težav Italije tudi novi industrijski minister Giancarlo Giorgetti iz vrst Lige. Melonijeva je sicer na tem mestu hotela videti tehnokrata Fabia Panetto, ki je član upravnega odbora Evropske centralne banke. Ker je ta zavrnil imenovanje, je sprejela 55-letnega kandidata Lige.
