Veliko. Želja po prvem mestu je bila izjemna, potem ko sem bil v dosedanji karieri v kanuju dvosedu skupaj s Sašom Taljatom in sam v kanuju enosedu v skupnem seštevku svetovnega pokala štirikrat drugi in dvakrat tretji. Zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala je bila glavni cilj finalne tekme sezone na novi olimpijski progi v Parizu, na kateri sem bil sicer četrti. Po prihodu v cilj nisem bil zadovoljen, na koncu pa se je izkazalo, da je bilo to najslajše četrto mesto v karieri.
V letošnji sezoni ste v svetovnem pokalu zmagali v Tacnu in bili drugi v Seu d'Urgellu. Katera je bila najboljša vožnja sezone?Čeprav sem bil šele deseti, je bila to finalna vožnja na svetovnem prvenstvu v Londonu, a sem naredil dve veliki napaki. Petdeset kazenskih sekund za izpuščena vrata je bilo na meji, zraven je bil še en dotik. To je bila tekma, za katero sem bil v sezoni najbolje pripravljen in brez napak bi osvojil kolajno.
Kako ste zadovoljni s celotno predolimpijsko sezono 2023?Zelo. Lani sem imel v svetovnem pokalu veliko boljše rezultate s štirimi stopničkami (ena zmaga, dve drugi in eno tretje mesto op. p.), a nisem zmagal v skupnem seštevku. Letos sem bil na stopničkah le dvakrat, a so se tekmovalci na njih veliko menjali, zato sem na koncu največ iztržil jaz. Več sem si želel na svetovnem prvenstvu, kjer cilja nisem izpolnil.
Po lanski sezoni ste operirali meniskus, a kljub temu ste imeli v letošnji sezoni težave z bolečinami v kolenu.Na zadnjih dveh tekmah sem nastopil s pomočjo blokade in ni bilo težav, saj sem se lahko normalno ogreval, treniral in tekmoval. Po posvetu z zdravnikom Klemnom Stražarjem bo padla odločitev, kako naprej.
Med svetovnim prvenstvom v Londonu ste postali tudi oče.Iz Londona sem za en dan priletel domov, a sem za eno uro zamudil rojstvo sina Jona.
Ali kaj pogrešate C-2, v katerem ste skupaj s Sašom Taljatom tekmovali do leta 2016, ko so disciplino umaknili iz olimpijskega sporeda?Ne več. Le Avstrijec Anton Franz in jaz še tekmujeva izmed tistih, ki smo nekoč nastopali v kanuju dvosedu.
Kako se boste lotili priprav za olimpijsko sezono 2024?Temeljito in v dogovoru s trenerjem Borutom Javornikom, Janijem Grilom, ki skrbi za telesno pripravo, ter ostalimi, ki mi pomagajo. Vsako leto si želim še bolj konstantnih voženj. V svetovnem pokalu imam že veliko kolajn, zato bo poudarek na največjih tekmah, kot so svetovna in evropska prvenstva ter olimpijske igre, saj si z njih do konca kariere želim čim več odličij.
Stari ste 32 let. Ste že razmišljali o tem, do kdaj boste tekmovali?Ne še. Menim, da lahko tekmujem do olimpijskih iger 2028 v Los Angelesu. Če se bom vsega lotil preudarno in ne bo težav s poškodbami, sem v svetovnem vrhu lahko še nekaj let. Veslal bomo toliko časa, dokler bom dosegal vsaj takšne rezultate, kot sem jih doslej. Če ne bom izpolnil svojih pričakovanj, se ne bom več mučil. Tekmoval bom toliko časa, dokler bom užival na vodi.
Ko ste bili mlajši, vas je kar razganjalo od energije. Imeli ste dvojni spored, saj ste poleg v kanuja dvosedu tekmovali tudi v kanuju enosedu. Na tekmi svetovnega pokala v Tacnu ste bili tako v soboto tretji v C-1 in drugi v C-2.V zadnjih letih sem se zelo umiril. Nisem več rosno mlad, tudi treningi so povsem drugačni, kot sem jih imel do 25. leta. Treba je malo racionalno razmišljati. Okrog sebe imam strokovno ekipo, ki me pravilno vodi od leta 2017, ko sem končal z nastopi v C-2 in sem hitro začel dosegati dobre rezultate v C-1.
Kje imate največje rezerve?Kanu se je v zadnjih štirih letih razvil na takšno raven, da ne dovoljuje več toliko napak kot nekoč. Z eno napako, dotikom si šele 15. ali 20. Vedno širši je krog ljudi, ki se uvrščajo na stopničke. Največ se primerjam s Savškom, saj sva prvi in drugi na svetovni lestvici. Beni ima še vedno malo boljšo tehniko veslanja kot jaz. Vsako leto napredujem, največji primanjkljaj imam v izkoristku zavesljaja. Prihaja mlada generacija, ki ima vrhunsko tehniko. Všeč mi je, da so fantje lačni uspeha, a starejši se ne damo.
Kako doživljate dvoboj s Savškom za eno olimpijsko vozovnico?Zdaj, ko imam že eno negativno izkušnjo z bojem za Tokio 2021, sem s tem manj obremenjen. To je ena najbolj bolečih izkušenj v moji karieri, saj sem bil odlično pripravljen, a se je vse podrlo zaradi koronavirusa leta 2020, ki je ustavil življenje in mi podrl ves ritem. Leta 2019 sem bi v vzponu in v naslednji sezoni bi bil konkurenčen Savšku. Na zadnjih dveh tekmah letošnje sezone, svetovnem prvenstvu v Londonu in finalu svetovnega pokala v Parizu sem dokazal, da prioriteta ni misel na rezultat, ampak na vožnjo in tekmo. Na letošnji Pariz sem gledal kot na finale svetovnega pokala in ne kot na izbirno tekmo za olimpijsko reprezentanco. Podobno je veljalo za svetovno prvenstvo, zato sem na pravi poti. Imava štiri izbirne tekme. Na prvi, svetovnem prvenstvu v Londonu, je bil boljši Savšek z zlato kolajno. Na drugi, finalu svetovnega pokala v Parizu, sem moral biti uvrščen pred njim, da bo boj enakovreden na preostalih dveh tekmah prihodnje leto. Izid je zdaj 1:1, a je Savšek v majhni prednosti zaradi osvojene kolajne. Spomladi bosta štela sklop izbirnih tekem za slovensko reprezentanco in evropsko prvenstvo v Tacnu. V Pariz bo šel tisti, ki bo boljši v seštevku treh od štirih tekem. Najslabša tekma se pri izračunu ne bo upoštevala.
Kakšna je olimpijska proga za Pariz 2024?V Parizu sem bil že velikokrat na treningu, a tekma je nekaj povsem drugega. Slovenci nismo vajeni takšnih prog, saj je nekaj posebnega. Ko greš v Tacnu iz protitoka v tok vode, te potegne, v Parizu pa je treba vse narediti na moč rok, kar pomeni, da je fizično izjemno zahtevna. Vse skupaj lahko oteži še postavitev, še posebej, ker te role v vodi zagrabijo nepravilno. Treningi na progi v Parizu so zelo zahtevni in če treniraš dvakrat na dan pet dni skupaj, si zelo utrujen.
