Glasovanje za drevored leta je odprto

Drevored japonskih češenj v Aljaževi ulici Spomladi, ko v Aljaževi ulici v Šiški zacvetijo japonske češnje, je to ena bolj očarljivih ljubljanskih ulic. Zato ne preseneča, da mimoidoči drevored radi fotografirajo. Med finaliste za naj drevored ga je komisija izbirala, ker približno 50 japonskih češenj vrste kanzan predstavlja lepo in atraktivno poživitev ulice, kar še posebej velja za čas, ko drevesa cvetijo, čeprav barvita drevesa tudi jeseni krasijo okolico. (Foto: Jaka Gasar)

Drevored pobešavih vrb v Trnovskem pristanu Mogočni drevored vrb žalujk v Trnovskem pristanu, ki ga je uredil Jože Plečnik, je za predlagatelja nominacije eden najatraktivnejših drevoredov v mestu. Stare vrbe so sicer že posekane, nadomestile so jih nove, ki so že toliko zrasle, da ponovno uokvirjajo »nekdanjo romantično ikonično podobo Ljubljane«. Komisija je zapisala, da gre za dober primer prenove drevoreda. Ta je del zavarovanega območja obrečnega prostora Ljubljanice in spomenik oblikovane narave, kulturna in naravna dediščina (območje Plečnikove ureditve). (Foto: Mateja A. Hrastar)

Drevored divjih kostanjev na grajski planoti Drevored divjih kostanjev na grajski planoti je od blizu dobro poznan marsikateremu Ljubljančanu, saj gre za priljubljeno mestno sprehajalno pot. Med nominiranci se je znašel zaradi svoje velikosti, starosti in bujnosti, kar bo do izraza ponovno prišlo v prihodnjih tednih, ko bodo drevesa ozelenela. Komisija je poudarila, da je drevored 32 divjih kostanjev, ki vodijo proti Plečnikovim Šancam, kulturna in naravna dediščina. Drevesa pa so glede na drevesno vrsto v relativno dobrem stanju. (Foto: Mateja A. Hrastar)

Drevored divjih kostanjev na Cesti v Rožno dolino Zelo star drevored divjih kostanjev je »še redek simbol Rožne doline, kjer rastejo vila bloki in je vse manj dreves in vrtov. S tem ko bi ta drevored zmagal, bi vsaj malo opozorili na ohranjanje zelenja v bližini mesta in Rožnika,« so zapisali v obrazložitvi nominiranca. Ob tem so še poudarili, da drevesa, ki predstavljajo blag prehod med mestom in parkom Tivoli, čudovito cvetijo, plodove divjega kostanja pa ljudje nabirajo zaradi različnih zdravilnih učinkov. Da je drevored potreben pozornosti in vreden ohranjanja, so opozorili tudi v komisiji. (Foto: Mateja A. Hrastar)

Drevored platan v BS3 (PST med Vojkovo, Maroltovo in Trebinjsko ulico) Drevored v soseski BS3 je mala oaza, kamor se je mogoče umakniti pred zvoki ulice in prometa. Krošnje se vzpenjajo nad prijetno sprehajalno potjo, kjer se je poleti v senci mogoče tudi nekoliko ohladiti. Drevored platan, ki segajo od 15 do 20 in več metrov v višino, je komisija prepoznala kot markanten, pri tem pa opozarja tudi na njegov prispevek k boljšim bivanjskim razmeram v neposredni okolici. (Foto: Mateja A. Hrastar)

Drevored javorjev in rdečelistnih hrastov ob Slovenčevi ulici »Drevored ob Slovenčevi ulici za Bežigradom morda ni osupljivo lep, a si brez njega vseeno ne znam predstavljati vsakodnevnega poletnega kolesarjenja v službo in domov,« je življenje s tem drevoredom opisano v obrazložitvi predloga za drevored leta. Ko drevored ozeleni, zagotavlja odlično senco na pločniku, kolesarskih stezah in cesti ves dan. Vsaka oblika mobilnosti je ob tej cesti zato prijetnejša »kot ob večini bežigrajskih cest«. Da je dolg in mestoma večvrstni drevored pomemben, ker daje senco, ohlaja ozračje in zagotavlja še vse druge pozitivne učinke dreves, je pritrdila tudi komisija. (Foto: Vanja Brkić)

Drevored platan v Ulici bratov Babnik Vrsta platan predstavlja lep vhod v naselje v Dravljah. Kot so zapisali v predstavitvi kandidata, je ta veličasten drevored zanimiv v vseh letnih časih. »Vsak dan, ko z obvoznice zapelješ proti domu, te drevored pozdravi v svojem objemu in občutek imaš, da živiš na podeželju,« je svoja srečevanja z draveljskimi platanami opisal občan. Prispevek h kakovostnejšemu okolju, ki ga prinaša drevored, je prepoznala tudi komisija in ga uvrstila med finaliste. Ob tem pa še postregla s podatkom, da gre za enega najdaljših strnjenih obcestnih drevoredov visokoraslih dreves, ki ga oblikuje 118 platan. (Foto: Neža Mrevlje)