»Rusi so Ukrajino napadli s 17 iranskimi brezpilotnimi letalniki šahed-136/131 iz jugovzhodne smeri,« so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile ukrajinske zračne sile in dodale, da so 16 dronov sestrelile.
V rojstnem mestu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Krivi Rog naj bi ruski dron uničil tamkajšnjo upravno stavbo in poškodoval več drugih stavb, je sporočil guverner regije Dnipropetrovsk Sergej Lisak. Ta je na svojem kanalu na Telegramu objavil tudi fotografije škode. Po besedah guvernerja je bilo mesto tarča topniškega obstreljevanja in šestih napadov z brezpilotnimi letalniki. En človek naj bi bil ranjen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem je Rusija sporočila, da je svojo zračno obrambo razporedila v regiji Voronež, ki meji na Ukrajino. Tam naj bi v četrtek sestrelili tri, domnevno ukrajinske, brezpilotne letalnike. V regiji Kursk, ki prav tako meji na Ukrajino, pa so tamkajšnje oblasti poročale o sestrelitvi drona v mestu Kurčatov, kjer naj bi bila poškodovana stanovanjska stavba. V nobenem od primerov naj žrtev ne bi bilo.
ZDA Wagnerju ne pripisujejo več pomembnejše vloge v vojni v Ukrajini
Zasebna najemniška vojska Wagner trenutno v bojnih operacijah v Ukrajini ne sodeluje v večjem obsegu, je v četrtek ocenil ameriški Pentagon. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem razkril, da je skupini po uporu ponudil možnost nadaljnjega boja v Ukrajini, a naj bi vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin to zavrnil.
»Na tej točki ne vidimo, da bi Wagnerjeve sile sodelovale v kakršni koli pomembni vlogi v bojnih operacijah v Ukrajini,« je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder. Ob tem je dodal oceno ZDA, da je večina wagnerjevcev še vedno na območjih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v intervjuju za ruski dnevnik Komersant dejal, da je pripadnikom Wagnerja ponudil možnost, da se še naprej borijo v Ukrajini, a naj se vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin s tem ne bi strinjal, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav tako je poudaril, da ni možnosti, da Wagner obstane v sedanji obliki. »Nimamo zakona o zasebnih vojaških organizacijah. Skupina obstaja, vendar pravno ne obstaja,« je še dodal.
Po mesecih napetosti med skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom je Prigožin konec junija sprožil upor, ki pa se je po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka končal še isti dan.
V skladu z dogovorom je Rusija umaknila obtožbe proti Prigožinu in mu dovolila, da odide v Belorusijo. Tja naj bi tudi odšel, pred dnevi pa je Lukašenko sporočil, da se Prigožin nahaja v Rusiji. Prav tako je prišlo na dan, da se je po uporu srečal tudi s Putinom. Po navedbah Moskve je ruska vojska od Wagnerja doslej prevzela več kot 2000 kosov težke vojaške opreme, vključno s tanki, in približno 2500 ton streliva.
Putin ne vidi izpolnitve niti enega pogoja za podaljšanje sporazuma o izvozu žita
Putin je sicer v četrtek dejal, da niti en ruski pogoj za podaljšanje sporazuma o izvozu žita ni bil izpolnjen,.Sporazuma ne namerava podaljšati, dokler ne bodo izpolnjeni ruski pogoji. »Želim poudariti, da doslej ni bilo storjeno nič. Prav nič«, je dejal ruski predsednik in poudaril, da Moskva sporazuma, ki se sicer izteče v torek, ne bo podaljšala, dokler ne bodo izpolnjeni njeni pogoji. »Razmislili bomo, kako naprej. Na voljo imamo še nekaj dni,« je dodal.
Podaljšanje sporazuma o izvozu žita je tudi osrednja tema dvodnevnega letnega dialoga na visoki ravni med EU in ZN, ki se je v četrtek začelo v mestu La Hulpe južno od Bruslja, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Opozorila je na nujnost njegovega podaljšanja, saj bi se v nasprotnem primeru okrepila globalna nezanesljivost preskrbe s hrano.
Pozdravila je neutrudna prizadevanja generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa za podaljšanje sporazuma in poudarila, da je odločitev o podaljšanju sedaj v rokah Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodala je, da je EU vzpostavila več kopenskih poti, po katerih se ukrajinsko žito prevaža preko unije do drugih držav, vendar je ta količina le delček tiste, ki jo lahko tovorna plovila za prevoz žita prepeljejo po morju.
Guterres je medtem dejal, da je partnerstvo med ZN in EU bistveno za »ponovno vzpostavitev zaupanja s svetom v razvoju«. »Zdaj je multilateralizem bolj kot kdaj koli prej ključnega pomena za mir, zaščito planeta in odpravo lakote,« je še dodal.
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani ob posredovanju Turčije in ZN v Istanbulu sklenili sporazuma, ki omogoča ladjam z žitom varen prehod. Sporazum je odtlej pomagal znižati cene hrane po svetu. Moskva je sicer v preteklosti že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu, če ne bodo v zadostni meri odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil.
Zelenski širi mednarodno podporo varnostnim jamstvom za Ukrajino
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si medtem prizadeva razširiti podporo varnostnim jamstvom za njegovo državo, ki so jih na nedavnem vrhu zveze Nato obljubile članice skupine G7. Tem se je od srede pridružilo še šest drugih držav, je v četrtek zvečer v svojem rednem nagovoru dejal Zelenski.
V Litvi se je v sredo zaključilo dvodnevno zasedanje voditeljev zveze Nato, na katerem Ukrajina sicer ni dobila želenega povabila v zavezništvo, so pa članice skupine G7 Kijevu obljubile dolgoročna varnostna jamstva. V okviru teh jamstev nameravajo ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija in Japonska Ukrajini med drugim zagotavljati sodobno vojaško opremo, ji pomagati pri razvoju obrambne industrije, usposabljanju sil in kibernetski obrambi.
Izjava sedmerice sicer dopušča, da se na dvostranski ravni sodelovanju pri varnostnih jamstvih pridružijo tudi druge države, in kot je v četrtek dejal Zelenski, se je za to že odločilo še šest dodatnih držav - Danska, Nizozemska, Norveška, Švedska, Španija in Češka.
Izrazil je optimizem, da se bodo podpori varnostnim jamstvom pridružile še druge države. Skupaj z ZDA bodo oblikovali seznam tistih, ki bodo pripravljene pomagati, je še dejal v nagovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
