Madžarska in Poljska sta spet v središču pozornosti zaradi kršitev vladavine prava in temeljnih evropskih vrednot. Poljska zaradi ustanovitve komisije za preiskavo »ruskega vpliva«, katere tarča je Donald Tusk, kandidat opozicije za premierja na jesenskih parlamentarnih volitvah. Madžarska pa zaradi resolucije evropskega parlamenta, ki dvomi, da ji stanje pravne države in nespoštovanje temeljnih vrednot EU dovoljujeta predsedovanje povezavi. Vendar je resolucija neobvezujoča in težko je verjeti, da Madžarska 1. julija 2024 ne bi smela prevzela šestmesečnega vodenja EU.
Zver in Tomčeva proti
Za resolucijo, ki so jo skupaj napisale vse poslanske skupine razen skrajno desnih in poslancev madžarske vladajoče stranke Fidesz, je glasovalo 442 poslancev, 144 jih je bilo proti, 33 pa se jih je vzdržalo. Pet slovenskih evroposlancev je glasovalo za, Milan Zver in Romana Tomc (oba SDS) pa proti.
Resolucija opozarja na nizko raven demokracije na Madžarskem, zlorabo evropskih sredstev, korupcijo, konflikte interesov, grožnje akademski svobodi in kratenje pravic skupnostim LGBTIQ+. Poleg tega vladi Viktorja Orbana očitajo kršenje medijske svobode in povezave s Kremljem.
Evropska komisija je lani Madžarski ustavila izplačevanje 28 milijard evrov iz evropskih skladov z argumentom, da bi se denar lahko nezakonito uporabil, na Madžarskem pa ni neodvisnih sodišč, ki bi o tem lahko pravično presodila. Madžarska je bila doslej podobno kot Poljska glede na BDP ena največjih prejemnic iz skladov EU. Poljski pa iz podobnih razlogov grozi, da do leta 2027 ne bo dobila 110 milijard evrov, ki ji pripadajo iz evropskih skladov.
PiS v lovu na čarovnice
Poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) je nekaj mesecev pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami z zakonom ustanovila posebno komisijo za preiskavo ruskega vpliva od leta 2007, ko je sedanji opozicijski voditelj Donald Tusk postal premier in začel izboljševati odnose z Rusijo. Devet članov komisije bo imenoval parlament. Politiku, ki je kar koli storil »pod ruskim vplivom«, na primer podpisal pogodbo o dobavi ruskega plina, bo lahko za deset let prepovedala opravljanje javnih funkcij. Eden od državnih sekretarjev je izjavil, da upa, da bo »komisija privedla Donalda Tuska pred sodišče«. Zakon med drugim krši načelo delitve oblasti, saj si zakonodajalec prisvaja sodno oblast. Poleg tega velja zakon za nazaj.
Ameriško zunanje ministrstvo je posvarilo poljsko vlado, da bi lahko zakon vodil do »zlorab, to je vmešavanja v volitve«. Didier Reynders, evropski komisar za pravosodje, pa je dejal, da komisija preiskuje zadevo: »Če bo treba, se ne bo obotavljala z ukrepi. Problem je, da se na administrativno odločitev ni mogoče pritožiti na neodvisno sodišče.« Bruselj in Varšava sta že več let v sporu zaradi poljskih sodnih reform, ki podrejajo sodno oblast izvršni in zakonodajni.
Kaj Francija zameri Poljski?
Očitno se PiS in njen voditelj Jaroslaw Kaczynski bolj kot EU bojita, da bi po osmih letih izgubila oblast in bi Tusk postal premier. Znotraj EU pa se počutita samozavestno, ker se je z vojno v Ukrajini okrepil strateški pomen Poljske in ker lahko trdita, da sta imela prav glede Putina in svoje rusofobije ter da ju bi morali poslušati, ko sta svarila pred preveliko odvisnostjo od ruskega plina. A v EU sta si nakopala veliko zamero med izvoznicami orožja, kot je Francija, saj je Poljska ob izjemnem povečanju izdatkov za vojsko z 2 na 4 odstotke BDP letos z Južno Korejo podpisala 11 milijard evrov vredno pogodbo o nakupu tisoč tankov, 48 vojaških letal in drugega orožja, z ZDA pa ne dosti manjšo z naročilom 366 tankov abrams, 32 letal F-34 in 96 helikopterjev apači. Skratka, Poljska si je z evropskimi sredstvi v zadnjih dvajsetih letih omogočila izjemen gospodarski razvoj, zdaj, ko ji gre dobro, pa kupuje orožje zunaj Evrope.
