Evropskim poslancem je pred vrhom EU predstavila zadnje predloge komisije in izpostavila tri ukrepe, ki bodo po njenih besedah pozitivno vplivali na cene plina v Evropi – to so skupne nabave plina na ravni EU, varčevanje in medsebojna pomoč in solidarnost.
Namesto da Evropejci med seboj tekmujemo, bi morali plin skupno nabavljati na ravni EU, je dejala Von der Leynova. Združevanje povpraševanja bo obvezno za vsaj 15 odstotkov količin, potrebnih za polnjenje skladišč plina, vključena podjetja pa bodo lahko ustanovila plinski konzorcij za nakup plina.
Pri tem je poudarila tudi pomen solidarnosti pri oskrbi s plinom. Države članice so v skladu z zakonodajo EU že pet let zavezane k sklenitvi solidarnostnih sporazumov, vendar je bilo do danes sklenjenih le 6 od 40 možnih, kar po njenih besedah preprosto ni dovolj. Komisija zato predlaga uvedbo zavezujočih pravil za solidarnost med članicami. Energetska solidarnost temeljni princip v naših pogodbah, zato ga uresničimo, je pozvala.
Več je treba storiti tudi za odpravo skokovitega naraščanja cen in ruskih tržnih manipulacij, je poudarila. Komisija kot začasni ukrep predlaga vzpostavitev mehanizma za omejitev cen na glavnem evropskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF. Mehanizem bi bil v veljavi, dokler ne bo oblikovan dodaten indeks za določanje cen plina v pogodbah. Komisija je v torek kot prvi korak predlagala izhodišča, na tej podlagi bo v drugi fazi pripravili operativni mehanizem, je dejala von der Leynova.
Evropski voditelji bodo v četrtek in petek sprejeli odločen odziv na visoke cene plina in elektrike, pa je evropskim poslancem pred vrhom v imenu predsedujoče Svetu EU dejal češki minister za evropske zadeve Mikulaš Bek. Po njegovih besedah obstaja široko strinjanje glede več ukrepov, namenjenih nižanju cen, a še vedno ostajajo določena razhajanja, kako to doseči. EU ne bo dovolila, da Rusija še naprej izkorišča energijo kot orožje proti EU, je pri tem poudaril Bek in navedel, da ključna področja ukrepanja vključujejo prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja, zagotavljanje oskrbe in nižanje cen energentov.
Von der Leynova je v Evropskem parlamentu poudarila, da je spričo zadnjih ciljno usmerjenih napadov Rusije na civilno infrastrukturo, zlasti na električna omrežja, zdaj trenutek, ko mora Evropa ohraniti smer. EU bo podpirala Ukrajino tako dolgo, kot bo treba, hkrati pa bomo zaščitili Evropejce pred drugo, energetsko vojno, ki jo vodi Putin, je poudarila.
Ukrepe za soočanje z energetsko draginjo je treba poenotiti
Evropski poslanci so v razpravi pozivali Evropski svet k poenotenju glede ukrepov za soočanje z energetsko draginjo. Putin skuša v energetski vojni spreti Evropo, ki se ne sme ukloniti notranjim delitvam, saj se z njimi krepi skrajna desnica v Evropi, je bilo med drugim slišati v razpravi. Na članicah je, da se poenotijo in da se pospeši proces energetske neodvisnosti EU, so poudarjali poslanci.
Po poletju izgubljenih priložnosti potrebujemo zimo rešitev in solidarnosti, je dejal vodja politične skupine EPP Manfred Weber. Enotni smo v podpori Ukrajini in tem, da mora Putin vojno izgubiti, nimamo pa skupnega odgovora na energetsko vojno, ki jo vodi proti EU, je opozoril in dodal, da morajo evropski voditelji zagotoviti zavezujočo energetsko solidarnost.
Evropski svet mora sprejeti ukrepe, ki bodo zaščitili najbolj ranljive in bodo odgovorili na izsiljevanje Putina in njegove poskuse, da razdeli Evropo, je opozorila Iratxe Garcia Perez (S&D). Predlogi komisije so po njenih besedah pozitivni, a niso dovolj ambiciozni; da bi EU zmagala v energetski vojni, mora doseči energetsko neodvisnost, je poudarila.
Na zasedanju Evropskega sveta bosta ključna solidarnost in enotnost, je dejal vodja politične skupine Renew Stephane Sejourne. EU mora določiti zgornjo mejo cene plina, vzpostaviti solidarnostni sklad do zime leta 2024. Glede predloga o skupnih nabavah plina je dejal, da smo v EU že pri cepivih proti covidu-19 videli, da skupne nabave delujejo. Tako kot pred njim Garcia Perez se je tudi Sejourne zavzel za ločitev cen plina in elektrike.
EU zaradi pošiljanja dronov Rusiji pripravlja sankcije proti Iranu
Evropska komisija je danes potrdila, da EU zaradi pošiljanja dronov Rusiji, ki jih ta uporablja v svoji agresiji v Ukrajini, pripravlja sankcije proti Iranu. »Zdaj, ko smo zbrali dovolj dokazov, na Svetu EU poteka delo, da bi pripravili jasen, hiter in odločen odgovor EU,« je povedala tiskovna predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, Nabila Massrali.
Politični dogovor, da se je treba odločno odzvati na to, so sicer že v ponedeljek na zasedanju v Luxembourgu dosegli zunanji ministri EU. Vendar pa je v ponedeljek Borrell dejal, da EU še zbira dokaze. Pri potrjevanju morebitnih sankcij proti Iranu zaradi pošiljanja dronov Rusiji pa ni pričakovati težav, je povedal. K sankcijam proti Iranu zaradi pošiljanja dronov je EU že večkrat pozvala tudi Ukrajina, ki je danes sporočila, da je v približno enem mesecu sestrelila 223 dronov iranske izdelave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V ponedeljek so sicer ministri proti Iranu uvedli sankcije tudi zaradi smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju in nasilnega zatiranja protestov, ki so sledili. Na seznam tistih, proti katerim veljajo sankcije, je dodala 11 posameznikov in štiri pravne osebe, tudi tako imenovano moralno policijo.
Obnovitev sporazuma o iranskem jedrskem programu pod vprašajem
Borrellova tiskovna predstavnica je sicer danes poudarila, da se diplomatski napori za obnovitev mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu nadaljujejo. Neimenovani visoki uradnik EU pa je medtem ocenil, da ta mednarodni sporazum nima več smisla. Pogajanja o oživitvi sporazuma najverjetneje ne bodo napredovala, je dejal po poročanju Politica.
Sporazum, ki ga je Iran leta 2015 sklenil z ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Kitajsko, zagotavlja civilno naravo iranskega jedrskega programa v zameno za odpravo mednarodnih sankcij proti tej državi. A ZDA so se leta 2018 v času predsednika Donalda Trumpa enostransko umaknile iz sporazuma in znova uvedle sankcije proti Iranu. Ta je posledično začel opuščati svoje zaveze iz sporazuma.
S prihodom demokratskega predsednika Joeja Bidna v Belo hišo januarja lani se je pojavila možnost za vrnitev ZDA v sporazum. Aprila lani so se nato začela pogajanja o obnovitvi sporazuma med Iranom in omenjenimi šestimi sopodpisnicami, na katerih EU sodeluje kot posrednica. Doslej so bila večkrat na robu propada.
Ko je EU 8. avgusta letos predložila končno besedilo dogovora, je kazalo na uspešen konec pogajanj, vendar Iran ni bil zadovoljen z odgovorom ZDA na svoj dogovor na predlog EU. V začetku septembra je za sklenitev dogovora postavil več pogojev - trajno odpravo vseh gospodarskih sankcij proti Iranu, zagotovila ZDA, da bo obnovljen sporazum veljal ter konec nadzora Združenih narodov nad iranskimi jedrskimi zmogljivostmi.