»Hočemo Evropo, v kateri ženske in deklice v vsej svoji različnosti uživajo enake pravice in so enako vključene v vse sfere in na vse položaje v družbi, kjer so proste vseh oblik zatiranja in izkoriščanja.« Tako se glasi ključna zahteva Evropskega ženskega lobija (EŽL), zapisana v Manifestu »Evropa na razpotju – enaka participacija žensk na vseh ravneh: predpogoj za mir, blaginjo in družbene spremembe«. EŽL se zavzema za ohranjevanje in izboljševanje pridobljenih pravic žensk po institucionalni poti, kajti »Evropa je začela ubirati nezaslišano nazadnjaško smer. Spolni stereotipi in patriarhalne vrednote še vedno cvetijo v naših družbah. Ženske ponovno preusmerjajo v neplačane ali podplačane in nepriznane skrbstvene vloge, seksizem narašča in ženskam jemlje enake možnosti in opolnomočenja na vseh področjih življenja. Nekatere najbolj osnovne in najtežje izbojevane pravice žensk in deklic so bile razveljavljene. Dandanes v Evropi ženske še vedno umirajo zaradi nedostopnosti splava ali pa jih ubijejo njihovi intimni partnerji ali družinski člani.«
Zato EŽL, katerega član je tudi Ženski lobi Slovenije, pred volitvami v Evropski parlament zahteva, da se v središče vseh evropskih politik umesti pravice žensk, če naj »evropski projekt res zagotovi mir, demokracijo, vključevanje, enakost in solidarnost«. Od odločevalcev na ravni EU in na ravni držav članic EŽL zahteva, da zagotovijo ustrezna sredstva in sprejmejo »obvezujoče ukrepe, ki bodo:
– zagotovili paritetno demokracijo in enako predstavništvo žensk;
– usmerili ekonomsko neodvisnost žensk v smeri feminističnega ekonomskega modela;
– izkoreninili vse oblike nasilja nad ženskami in deklicami, ki jih vzdržuje patriarhalni sistem;
– končali neoliberalno in patriarhalno izkoriščanje teles žensk in deklic;
– zagotovili ženskam telesno avtonomijo;
– vključili ženske glasove v graditev miru;
– omogočili ženskam, da postanejo sestavni del zelene in digitalne preobrazbe.
Kako uresničiti te cilje in s kakšnimi sredstvi, kažejo podrobno razčlenjeni ukrepi po temeljnih področjih družbenega delovanja. Vsekakor velja posebna pozornost vprašanju vloge žensk pri vzpostavljanju miru na svetu, kajti brez te dobrine ni mogoče uresničevati tudi drugih človekovih pravic. EŽL se trudi za izboljšanje sedanjih razmer, ki jih v veliki meri določajo vojaški spopadi, zato opozarja na nujo, da odgovorni odločevalci Evropske unije vključijo ženske v prizadevanja za mir, saj »ženske vedno prenašajo krute realnosti vseh vojn in oboroženih spopadov, ne samo, ker morajo v mnogo večjem številu bežati iz svoje države, ampak ker njihova telesa postanejo bojišča, na katerih nasilneži proglašajo zmage.« Zato EŽL od Evropske unije zahteva, naj:
– v celoti uresničuje resolucijo varnostnega sveta OZN 1325 in celotno agendo ženske, mir in varnost;
– na srednji in dolgi rok podpira in financira kulturo miru;
– zagotovi, da bodo v procese političnega odločanja (o miru, v mirovna pogajanja, v odločitve o rekonstrukciji in graditvi miru, itd.) dolgoročno vključene ženske in ženske organizacije, ki si prizadevajo za pravice žensk;
– pri ocenjevanju programov in politik za rekonstrukcijo izvaja analize z vidika enakosti spolov, da bi s temi revizijami ovrednotila njihov vpliv na enakost spolov, na pravice žensk, in tako izvajala učinkovit nadzor.
Od držav, ki so članice EU, pa EŽL zahteva, naj:
– razvijejo specializirane podporne storitve za vse zaradi vojne preseljene ženske in deklice, vključno z univerzalnim dostopom do pravnih, zdravstvenih, psihosocialnih storitev in storitev za spolno in reproduktivno zdravje. Te storitve morajo biti v celoti dosegljive in prilagojene ženskam z oviranostmi, starejšim ženskam ter ženskam in deklicam, ki izhajajo iz kulturno različnih okolij;
– zagotovijo, da te podporne storitve migrantskim ženskam in deklicam ponudi posebej za to usposobljeno osebje, še posebej, če gre za nasilje nad ženskami in deklicami in za spolno izkoriščanje.
To je samo del zahtev, s katerimi bi se morali dobro seznaniti sedanji poslanci in poslanke državnega zbora RS, zlasti pa bodoče poslanke in poslanci v EP. Manifest EŽL ima še dodatno vlogo: v predvolilnem času namreč lahko celota zahtev koristi bodočim volilkam in volilcem kot pripomoček za preverjanje usmeritev in stališč posameznih kandidatov in kandidatk ter prispeva k ustvarjanju zaupanja vanje. Manifest EŽL brez dvoma lahko prispeva k razširitvi vprašanj, o katerih je treba spregovoriti tudi v Sloveniji, vendar ne le ob 8. marcu.
Maca Jogan, Ljubljana
