Modra frankinja igra v količinskem merilu obrobno vlogo v Sloveniji, zasajena je na približno štirih odstotkih vinogradov. Drugačna je situacija v Posavju, kjer je najbolj zastopana in hkrati najbolj značilna lokalna sorta vinske trte. Je pomembni nosilec turizma v regiji, nenazadnje je na sevniškem gradu posajenih 500 trt. Zato ni presenečenje, da prav tam že 12. leto organizirajo Festival modre frankinje.
Družaben festivalski vrhunec bo 9. junija na gradu Sevnica, njegova strokovna komponenta pa se je odvila prejšnji torek; udejanjila se je s strokovno konferenco z ugledno mednarodno udeležbo, ki je bistveno presegala navidezno lokalnost dogodka.
Jamie Goode je eden najbolj produktivnih in strokovnih vinskih avtorjev iz Združenega kraljestva, njegova spletna stran wineanorak.com je že več kot dve desetletji uveljavljen vir informacij iz sveta vina. V Slovenijo je Goode prišel prvič. »V dobrih restavracijah in vinskih barih je modra frankinja že del uveljavljene ponudbe, a še vedno ni splošno prepoznavna sorta,« je opisal razmere na Otoku. »Zagotovo ima vse značilnosti, da bi lahko zacvetela. Čas je pravi, le nekaj vrat bo še treba odpreti.«
Slovenska modra frankinja je v minulem desetletju doživela nesporen kakovostni napredek. Če je bilo pred desetletjem težko najti prepričljivo steklenico sortne frankinje, jih lahko danes najdeš vsaj ducat. In številka narašča. A pa še veliko prostora za izboljšanje. V številnih vinogradih namreč ni zasajena na najbolj primernih položajih, selekcija trsov tudi ni bila idealna. Poleg tega mora biti pridelana v mednarodno prepoznavnem stilu, je izpostavil Ožbej Peterle iz Vinske družbe Slovenije.
Ponavlja se avstrijska zgodba (o uspehu)
V tem kontekstu se v Sloveniji ponavlja zgodovina. Prve zgodovinske omembe te sorte niso bile pohvalne, je spomnil David Schildknecht, slovit ameriški vinski kritik in publicist, dolgoletni sodelavec Roberta Parkerja. Schildknecht sodi med največje svetovne poznavalce vin iz Avstrije, Nemčije in doline Loare. Tudi v Avstriji, na Gradiščanskem je trajalo desetletja, da je postala ljubljenka. Ključno vlogo je odigral Ernst Triebaumer, ki je z letnikom 1986 modre frankinje z lege Mariental razkril njen skriti potencial (sinova Gerhard in Herbert sta se tudi udeležila konference op.p.)
Trajalo je še več let, preden so kolegi pričeli posnemati Triebaumerja, večina je namreč stavila na vina iz francoskih sort, predvsem iz merlota in cabernet sauvignona. Za dvig ugleda in dokončno pot do uspeha avstrijske frankinje je bila ključna trsna selekcija, je izpostavil Schildknecht. In seveda kasnejše iskanje ustreznega stila, od mišic k eleganci.
»Največ vinarjev si prizadeva, k temu da bi njihova vina imela pečat prostora, regije,« je razložil. »To je dober pristop, a nekatere vinarje odnese in nimajo realističnih pričakovanj, kako in na kak način se okolje vpliva na značilnosti vina. Veliko krat bi bilo bolje, če bi rekli, da je njihovo vino prepoznavno in ne da je prepoznavnost posledica nekih geografskih, geoloških in klimatskih značilnosti.«
Stare trte in svežina v vinu so ključna privlačnost
V svetu modre frankinje je nesporno prepoznavna Dorli Muhr. Avstrijka je ustanoviteljica in direktorica specializirane vinske PR-agencije Wine & Partners s sedežem na Dunaju. Muhr je tudi vinogradnica v podonavski vinorodni deželi Carnuntum; njena frankinja z lege Spitzerberg spada med ikonična rdeča vina Avstrije. Pot do njenega vina je vodila skozi Francijo, nato Italijo, kjer je najprej hotela pridelovati vino. Sledila je selitev v Porto, k njenemu bodočemu in zdaj že bivšemu soprogu, slovitemu portugalskemu vinarju Dirku van der Niepoortu.
»V tistem času sem se naučila, da v svetu vina ni ničesar bolj privlačnega kot stare trte in svežina v vinu,« je razložila. »Iskanje, kje bi lahko imelo oboje, me je pripeljalo nazaj v moj rojstni kraj.« Na Spitzerbergu ima danes 12 hektarjev vinogradov. In kakšen je po njeni oceni pravi stilistični pristop z modro frankinjo? »Frankinja je svobodna, individualna duša,« je odgovorila. »Njeno horoskopsko znamenje bi bil vodnar.«
V ZDA uspeva na 80 hektarjih
Modra frankinja uspeva tudi v ZDA. Zasajena je na približno 80 hektarjih. Mike Beneduce, vinogradnik iz New Jerseya, jo je zasadil leta 2009. Danes je njegova glavna rdeča sorta. Zakaj modro frankinjo? »Namesto da bi izumil kolo, smo se odločili analizirati naše podnebje in geologijo. Ocenili sem, da imamo veliko podobnosti z Gradiščanskim,« je razložil Beneduce.
Sorta dobiva vse več medijske pozornosti v ZDA. A frankinja je še daleč od tega, da bi postala modna. Za angleško govoreče je izziv že pravilna izgovorjava njenega mednarodno najbolj uveljavljenega imena (Blaufränkisch). »'Ne se bati preglasa', je slogan naše posesti,« se je hahljal Beneduce. Ključ do uspeha so po njegovi oceni sommelieri v New Yorku, saj so zelo odprti za novosti in so ponosni, če imajo posebnosti na svoji karti. »Poleg tega mlada generacija ljubiteljev vina noče piti isto vino kot njihovi starši. Hočejo poskusiti nekaj novega, česa še niso imeli v kozarcu.«
Je možno modro frankinjo prodati tudi (zahtevnemu) francoskemu občinstvu? Absolutno, je trdila Paz Levinson, nekoč najboljša sommelierka Južne Amerike, danes glavna sommelierka v gastronomski skupini Pic. Seveda pa to ni enostaven podjem. V Franciji je namreč daleč največje povpraševanje po francoskih vinih, sledijo italijanska in španska vina. »Žalost me, ker se večina italijanskega vina popije v italijanskih restavracijah španskega v španskih, argentinskega v argentinskih. To je ozko razmišljanje, ki bi je treba spremeniti,« je prepričana Paz Levinson. V lokalih pod njenem vodstvom točijo modro frankinjo na kozarec. Za zdaj le avstrijsko.
Avstrijski trsničar njen izvor lociral južno od Dunaja
Pri modri frankinji je Avstrija nesporna vodilna sila. Zato je tamkajšnjo vinsko sceno pretreslo, ko so vodilni nemški strokovnjaki za trsničarstvo in genetiko inštituta Geilweilerhof leta 2016 ugotovili, da sta se modra frankinja in portugalka pred več stoletji »rodili« na štajerskih brajdah v Sloveniji. Avstrijska stroka je kakopak pripravila protiudarec. V Sevnico je prišel Ferdinand Regner, vodja oddelka za trsničarstvo z višje šole za vinogradništvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu. Razložil je, da so Nemci imeli zmoten pristop, ko se izvor sort določali na podlagi zgodovinskih podatkov o tem, kje so bili njuni predniki sočasno omenjeni na istem geografskem območju. V primeru modre frankinje in portugalske naj bi to bilo širše okolje Slovenskih Konjic.
»Kje se je zgodilo križanje sort, je nemogoče ugotoviti,« je prepričan Avstrijec. Po njegovem mnenju je prepričljivejše naslanjanje na zgodovinske omembe modre frankinje. V 18. in 19. stoletju ni bila nikoli izrecno omenjena med sortami, ki so uspevale na območju današnje Slovenije. Se pa jo večkrat omenja v zgodovinskih opisih sort na območju kraja Vöslau, južno od Dunaja.
