Zločin nikoli ne zastara – vsaj v očeh tistih, ki so utrpeli njegove posledice, osebne ali, in tu postanejo stvari zagonetne, družbene. Politične. Kajti ko se vprašanje zločina naseli v polje političnih interesov, se temu prilagodijo tudi njegove interpretacije. Povratni ukrepi, ki sledijo, niso toliko stvar maščevanja, poudarja Maríasov ambivalentni lik Bertram Tupra, temveč oblika poravnavanja dolgov: »Sovraštva ne poznamo, ne smemo si ga privoščiti. Mi ne vnašamo strasti, vendar čas ne mineva in nikoli ne pozabimo ničesar. Kar je bilo pred desetimi leti, je za nas včeraj.« Kar Tupra sporoča, je, da tajne službe in njeni agenti ničesar ne pozabijo, dokler ima od tega nekdo korist. Dejanja in akterji so podvrženi diktatu nenehne pripravljenosti, predvsem pa diktatu jezika, narejenega za namerno zavajanje in zapadanje v protislovja. Nič ni resnično, vse so zgolj besede.
Tomás Nevinson
Vse to pa je precej oddaljeno od dilem, s katerimi se spopada izvajalec naloge. Sterilna »uradna« narativa, ki jo ponuja Tupra, je v ironičnem kontrastu z naraščajo...
Košarkarji Dallasa so le še zmago oddaljeni od napredovanja v finale zahodne konference v ligi NBA. Na peti tekmi drugega kroga končnice so na krilih...
Evropsko sodišče za človekove pravice ESČP je odločilo, da je tožba slovenskih ribičev proti Hrvaški nedopustna. Presodilo je namreč, da na Hrvaškem...
Padavine bodo dopoldne pogostejše in močnejše v zahodnih krajih. Pihal bo vzhodni do jugovzhodni veter, ob morju se bo zvečer okrepil jugo. Najvišje...