Zločin nikoli ne zastara – vsaj v očeh tistih, ki so utrpeli njegove posledice, osebne ali, in tu postanejo stvari zagonetne, družbene. Politične. Kajti ko se vprašanje zločina naseli v polje političnih interesov, se temu prilagodijo tudi njegove interpretacije. Povratni ukrepi, ki sledijo, niso toliko stvar maščevanja, poudarja Maríasov ambivalentni lik Bertram Tupra, temveč oblika poravnavanja dolgov: »Sovraštva ne poznamo, ne smemo si ga privoščiti. Mi ne vnašamo strasti, vendar čas ne mineva in nikoli ne pozabimo ničesar. Kar je bilo pred desetimi leti, je za nas včeraj.« Kar Tupra sporoča, je, da tajne službe in njeni agenti ničesar ne pozabijo, dokler ima od tega nekdo korist. Dejanja in akterji so podvrženi diktatu nenehne pripravljenosti, predvsem pa diktatu jezika, narejenega za namerno zavajanje in zapadanje v protislovja. Nič ni resnično, vse so zgolj besede.
Tomás Nevinson
Vse to pa je precej oddaljeno od dilem, s katerimi se spopada izvajalec naloge. Sterilna »uradna« narativa, ki jo ponuja Tupra, je v ironičnem kontrastu z naraščajo...
Izraelska vojska je ponoči v napadu na begunsko taborišče Nuseirat v osrednjem delu Gaze ubila najmanj 20 ljudi. Še devet Palestincev je bilo ubitih...