Malokatero slovensko gledališče se lahko pohvali s tako odprtim, toplim in razgledanim občinstvom, kot ga ima Prešernovo gledališče Kranj. »V iztekajoči se sezoni smo ponudili raznolike, pogosto zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se soočale z izzivi sodobnosti, odzivi publike pa so nas navdali z optimizmom in elanom, tudi ko so bili kritični,« so med drugim besede Jureta Novaka, direktorja in umetniškega vodje, ki je tudi prepričan, da so za sezono 2023/24 pripravili najboljše kombinacije odličnih predlog, vrhunskih režiserk in režiserjev ter »seveda zasedbe naših izjemnih igralk, igralcev ter izbranih gostov«. Zato je tudi prav, da omenimo, da se je ansamblu konec pretekle sezone pridružila Živa Selan.
V novi sezoni bodo na oder postavili pet premier
V Prešernovem gledališču bodo gledališko sezono odprli z avtorskim projektom Lee Kukovičič Zadnji Hamlet, ki je nastal v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in zavoda Bunker. Predstava Zadnji Hamlet je zadnji del trilogije Ko moški jočejo. Trilogijo je uvedel simpozij Ko moški jočejo, se svet ustavi, nadaljevanje trilogije pa so bile jokalne intervencije na Tednu slovenske drame z naslovom Zadnji Hamlet, predigra. »V trilogiji ustvarjalna ekipa raziskuje, kako razgraditi patriarhat z obravnavo moške čustvenosti, katere simbol so moške solze. Eden od simbolov moškega čustvovanja pa je tudi Hamlet, saj ta lik velja za prvega modernega moškega in je še vedno arhetip. Je moški, ki je ujet v svoje lastne težave in se počuti kot center sveta. Shakespearov Hamlet je tudi eden izmed najbolj uprizarjanih tekstov v zgodovini gledališča, a vrednostni svet Hamleta ni vrednostni sistem, h kateremu stremimo danes, čeprav je svet še vedno poln Hamletov,« so povedali v kranjskem Prešernovem gledališču in povabili, da si premiero Zavoda Bunker ogledate 14. septembra v Stari elektrarni, premiera v Prešernovem gledališču pa bo na sporedu 20. septembra 2023.
V letošnji sezoni je v načrtu kar pet premiernih uprizoritev. »V svojem tretjem letu v Kranju in v tretji sezoni, ko vodim Prešernovo gledališče, se bom pod režijo podpisal sam. Predsednice so besedilo, ki me ščemi že leta, teme, ki jih črna, skoraj groteskna komična drama odpira, pa so večne: kam nas vodi soočenje s čedalje kompleksnejšim svetom, ki nas obkroža, kam se zatekamo v uteho, o čem sanjarimo, medtem ko stvarstvo drvi naprej. Zgodba o treh zrelih ženskah z roba družbe, ki se soočajo z lastnimi mejami in fantazijami, že od nastanka navdušuje in škandalizira gledalce po vsem svetu, v slovenskih profesionalnih gledališčih pa bo uprizorjena drugič. Igralsko izjemno zahtevne vloge bodo članicam našega ansambla v izziv, nadejam pa se, da bomo skupaj odgrnili krinke vsakdana in se zazrli v svoje lastne globine, v vsej njihovi mesenosti in organskosti,« je na spletni strani kranjskega gledališča zapisal Novak.
Dramatika manjših evropskih jezikov
Takoj po oktobrski premieri Predsednic se bo v Kranj po dolgih letih vrnila filigransko natančna režiserka Ivana Djilas s svežo dramatizacijo romana Harun in morje zgodb razvpitega nobelovca Salmana Rushdieja. Roman je Rushdie napisal takoj za Satanskimi stihi, razgrinja pa fantazijsko družinsko zgodbo, v kateri se oče in sin odpravita na popotovanje po morju zgodb, da bi rešila družino in razprla krila svobode in domišljije. Nato za režijsko taktirko poprime kranjskemu občinstvu dobro poznan mojster Jernej Lorenci. Lotil se bo temeljnega slovenskega besedila, Vorančevega Boja na požiralniku. »Težko si predstavljam boljšo kombinacijo poetičnega, socialnorealističnega, krutega in eht slovenskega besedila in režiserja, ki se ukvarja prav z mitomanijo, zgodbami o izvoru, gledališčem občega in intimnega,« je zapisal Novak in dodal, da je Boj na požiralniku zgodba, ki jo mora poznati vsak Slovenec. V režiji Mojce Madon bo zadnja premiera v letošnji sezoni igra Kot vsa svobodna dekleta.
Vsi letošnji projekti kranjske kulturne ustanove so izjemno ambiciozni in prav vseh se enako veselijo. »Hkrati pilotsko razvijamo ogromen mednarodni projekt Dramatika manjših evropskih jezikov, ki bo pomembno prispeval k razvoju našega festivala Teden slovenske drame.« Prav tako bo ansambel kranjskega gledališča s predstavami iz svojega repertoarja tako kot v pretekli sezoni redno gostoval na odrih slovenskih gledališč in kulturnih domov. Dogovarjajo se tudi za nekaj festivalskih nastopov v tujini. »Nadejamo se uvrstitev naših uprizoritev na programe Tedna slovenske drame, Borštnikovega srečanja in Dnevov komedije, morda tudi kakega od mednarodnih festivalov,« so povedali in dodali, da bodo v okviru redne abonmajske ponudbe gostili tri navdihujoče gostujoče izbirne uprizoritve. Predstave z bolj intimnimi odrskimi postavitvami spregovorijo o pomembnih temah, ki krojijo sodobno izkušnjo sveta. Tako bo v režiji Ivana Labode predstavljena magistrska produkcija Jake Smerkolja Simonetija Pesem ptic v drevesnih krošnjah. Pod delo Tomislava Zajca Franz se je kot režiser podpisal Peter Srpčič (produkcija Mestnega gledališča Ptuj). Lea Mihavec in Nik Žnidaršič pa bosta na oder postavila glasbeno predstavo v produkciji AGRFT in Cankarjevega doma Od kod, dekle, si ti doma.
