Koga pa zastopa Pravna mreža za varstvo demokracije? Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar vztraja, da se politika ne sme vmešavati v delo policije. »Prepričana sem, da je nazadnje to tudi stališče vlade Republike Slovenije, ker konec koncev je to ljudem obljubljala,« je bila jasna, kot tudi, da je bil Boštjan Lindav od vsega začetka njena izbira za funkcijo generalnega direktorja policije, zato ker je karierni policist. Na uradniškem svetu ni bil imenovan na to funkcijo vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije. Tudi zagovarja: »Policija je v službi ljudstva in javnomnenjske raziskave kažejo, da je policija pod mojim vodstvom, pod delom moje ekipe to zaupanje znova pridobila. In če kdo ocenjuje delo policije, je to seveda ljudstvo, družba.« Videti je, da ima premier Robert Golob zadržke do imenovanja Lindava za generalnega direktorja policije.
To pa ni samo »komunikacijski šum« ob imenovanjih na funkcije. Pogosto je velik problem države oz. vlade, kdo je pristojen, da odloča, kaj bo veljalo kot pravilo in je tudi odgovoren za učinke pravila, kar velja tudi pri imenovanjih. To je velik problem slovenske demokracije in njene pravne države. Ponosni pa smo, da državo vodi ljudstvo. Ali naša demokracija res pomeni vladavino ljudstva ali le vladavino politične elite? Znano je: brez tožnika ni sodnika. Očitno nismo nasledniki ponosnih Karantancev, ki so na Gosposvetskem polju, ob Knežjem kamnu, svobodno izvolili najprej kneza in nato sodnika. Knez je spoštoval pravico ljudstva do izbire vladarja. Knez ni bil samodržec. Naša politika in ostala vplivna elita naroda pa še danes ljudstvu odreka, da si na volitvah samo izbere tožilca in šefa policije. Ameriški voditelji, ki so leta 1788 pisali ameriško ustavo, so spoštovali ljudstvo in njegovo temeljno pravico, da le ljudstvo na volitvah odloči, kdo bo njihov tožilec, kar velja še danes v ZDA. Ameriško ljudstvo lahko izvoli in določi, kdo ima njihovo zaupanje, da bo tožilec po volji ljudstva, ki bo samo z dokazi obtožil osumljenca, da bo sodnik lahko sodil in presodil: kriv je ali pa nedolžen.
Pri nas celo pravosodje dopušča, da mnogi, celo novinarji sporočajo javnosti: »Kriv si, sklep sodišča je zmota, sodišče je odveč!« Država prava pa to še vedno tolerira in ignorira: »Dokler človek ni obsojen s pravnomočno sodbo, je nedolžen,« kar je eden od temeljnih postulatov pravne države. Imamo tri veje oblasti, zakonodajno, izvršno in pravosodno oblast. Vse so samostojne in ločene med seboj, da tako služijo ljudstvu, ki pa lahko nadzoruje samo zakonodajno oblast, neposredno na volitvah. 93. člen ustave RS določa, da državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Preiskovalne komisije so torej vitalni organ za učinkovito uresničevanje načela delitve oblasti, kjer se pojavljajo dvomi v ustavno skladno in zakonito delo organov države. Zakonodajna oblast, DZ RS, pa pri nas, če se prav spomnim, ne sme v nobenem primeru posegati niti v tožilstvo, ki spada pod pravosodno ministrstvo, niti v samostojno notranje ministrstvo.
Suveren države, to je ljudstvo, torej ne more neposredno na volitvah oceniti rezultatov delovanja ne policije in ne tožilstva, čeprav vsi delajo v »imenu in za račun ljudstva«. Notranje in pravosodno ministrstvo oz. njemu dodeljeno tožilstvo pa so absolutno suvereni in nedotakljivi za vmešavanje izvoljene politike. Prisotno je akutno pomanjkanje odgovornosti izvoljenih nosilcev odločanja v državi, javnem sektorju in tudi v gospodarstvu. Ameriško ljudstvo pa na volitvah izbere, kdo bo državni tožilec, komu zaupajo, da jih bo lahko obtožil, pa ne samo ljudstvo, tudi elito. Pri nas ostaja to le pobožna želja? Kako bodo poklicani rešili problem vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije? To bo zahtevno delo za notranjo in pravosodno ministrico. Bo premier Robert Golob presekal ta zapleteni gordijski vozel kot dirigent vlade, saj mu lahko pomaga predsednica DZ RS, sicer bivša sodnica. Kdo ogroža vladavino prava, Pravna mreža za varstvo demokracije ali samo ljudstvo in njegova izvoljena politika?
Franc Mihič, Ribnica
