Se strinjate, da ste po dveh prekinjenih sezonah v svetovnem pokalu prejeli opazko nepredvidljivega športnika?

Tega zaenkrat še nisem slišal, bi bil pa zelo vesel, če bi mi oseba, ki tako misli o meni, to povedala v obraz. Če je mogoče kaj takšnega res slišati, gre po mojem mnenju za pretirano opazko. Kdor me dobro pozna in dela z mano, lahko veliko stvari predvidi in tudi ve, kako se bodo stvari glede na okoliščine in podporo odvile. Če se stvari ne odvijajo tako, kot bi se morale, je predvidljivost jasna in ne moremo govoriti o nepredvidljivosti.

Zakaj ste prekinili predlansko olimpijsko sezono ter se za dalj časa odmaknili od tekmovanj?

Pred olimpijsko sezono klima znotraj ekipe za moj način dela ni bila primerna. Bil sem zelo fizično načet, zato sem se znašel na skrajnih mejah svojih sposobnosti. Vse skupaj se je nabralo na limitu, ki ga nisem mogel več zdržati. Primoran sem bil potegniti zasilno zavoro. Sprva sem mislil, da bo dovolj en mesec odsotnosti, da se bom do januarja sestavil. V tistem obdobju sem imel tudi težave s hrbtom, ki so izvirale iz kronične preutrujenosti in čustvenega izčrpavanja zaradi lastnih vprašanj, izzivov in dvomov. Okolica je bila za moje vzorce in načine delovanja prezahtevna in premalo empatična. Zato sem v sodelovanju s strokovnjaki iz zdravniške stroke primoran sprejeti odločitev, da sezono izpustim. Že takrat sem se zavedal, da moja vrnitev v vrhunski šport ne bo prišla čez noč ter da se tudi ne bom vrnil pod enakimi pogoji, kot sem jih imel pred tem.

Kako ste se potem takem lotili minule sezone?

Želel sem imeti drugačne pogoje dela in večjo profesionalnost s strani osebja, predvsem kar zadeva trenersko delo. Govorim o splošni klimi v ekipi in načinu dela, ne bi pa se dotikal konkretnih stvari. Imel sem zelo dobro pripravljalno obdobje.

Kje se je potem takem zalomilo?

Kar se v minuli sezoni ni izboljšalo in sem nazadoval, je bil servis. Imel sem praktično neizkušenega serviserja, ki je pred tem dve leti pripravljal smuči v reprezentanci C, ki ni primerna za nivo svetovnega pokala. Pred sezono sem se zavedal, v kaj se podajam, a druge izbire nisem imel. Nisem mladinec, ampak sem športnik, ki je osvojil kolajno na svetovnem prvenstvu in v svetovnem pokalu osvojil več kot 500 točk. Vem tudi, kaj pomeni vrhunskost. In vem, da če stvari ne funkcionirajo, ni mogoče pričakovati rezultatov, ki si jih želim tako jaz kot širša javnost. Pešati začne zaupanje tako v material kot samega sebe. Z neizkušenim serviserjem je tako, kot bi se vozil z avtom, ki ima slabe gume, s katerimi ne moreš dirkati na limitu. Vse to se je lani poznalo na tekmah.

In ste se znova umaknili v osamo ...

V času zimske sezone so se začeli pojavljati izzivi z materialom. Struktura snega je bila pri zimskih temperaturah drugačna, zato so se še bolj poznale anomalije kot na ledeniškem snegu. V decembrski in januarski del sem vstopil precej izžet in vse skupaj se mi je začelo nabirati. Sicer sem imel nekaj hitrih odsekov tako v slalomu kot veleslalomu, a celote nisem sestavil. Bilo je veliko dejavnikov, na katere nisem imel vpliva. Bil sem tako skurjen, da nisem mogel več naprej. Pritisk je bil velik, zato sem se moral umakniti. Po dveh tednih sem se uspešno vrnil v Kranjski Gori. Dokazal sem, če sem spočit, se lahko sprostim in dobro počutim.

Po marčevski tekmi v Kranjski Gori je bila vaša prihodnost negotova. Zdelo se nam je, da je za vami morda zadnja tekma kariere, saj ste dejali, da potrebujete temeljit razmislek. Kdaj in zakaj ste se odločili, da boste nadaljevali s kariero?

Vesel sem, da se je po sezoni namenilo veliko pozornosti ureditvi položaja, kar je bilo ključnega pomena pri moji odločitvi. S Klemnom Bergantom imava poravnane odnose in sodelujeva na profesionalnem nivoju. Lani sem v slalomskem delu sicer dobro sodeloval z Dušanom Blažičem, a je bil z nami šele od 1. oktobra. Veseli me, da se je pred začetkom nove sezone s prihodom Sergeja Poljšaka profesionalizem znotraj ekipe še okrepil. S trenerjem, ki ga imamo na razpolago od 1. maja, sva šla korak naprej. Natanko se ve, kdo pije, kdo plača. Poleg tega imam v tej sezoni serviserja Čeha Miloša Machytko, ki ima dvajsetletne izkušnje v svetovnem pokalu in je že osvajal zmage, četudi na ženski strani. Zaveda se, kaj je njegova naloga in kaj tekmovalec mojega kova potrebuje.

Imate po dveh izkušnjah morda kakšno zagotovilo, da se psihološke težave med novo tekmovalno sezono ne bodo ponovile?

Da se kaj takšnega ne bo ponovilo, ne morem obljubiti. Resnica je, da sem v večletnem procesu rehabilitacije. Pri takšni vrsti fizične izgorelosti se težave naložijo tudi na psihološki strani. Strokovno gledano, se ljudje pri normalnem tempu življenja več let sestavljajo, jaz pa sem tehtal med tem, ali se ustavim in preneham z vrhunskim športom, ali ga prilagodim do te mere, da bom lahko še naprej relativno uspešno tekmoval. V življenju so potrebni kompromisi, nekje je treba kaj odvzeti, drugod dodati. Odločil sem se za drugo pot, da bom, ko bo potrebno, stvari ustavil in šel naprej. Vsako leto imam več izkušenj in se nekaj naučim. Verjamem, da bom sezono izpeljal v celoti. Veliko pozornost dajem nase, da ostajam spočit in ohranjam dovolj energije. Skrbim tudi za to, da se ekipa ukvarja s stvarmi, ki zadevajo njih. Hkrati mi omogoča relativno stabilno okolje, da se v njem lahko počutim čim bolj varno in sproščeno ter da varčujem z energijo, ki sem jo v preteklosti porabljal zaradi neurejenih notranjih stanj. Zaenkrat nam vse skupaj dobro uspeva. Želim si, da bo tako ostalo tudi, ko bo pritisk tekem večji.

Se strinjate, da imate zelo dobro podporo s strani Smučarske zveze Slovenije? Tudi novi serviser je po naših informacijah na plačilnem seznamu SZS.

Res je na plačilnem seznamu smučarske zveze, a ga po mojih informacijah delno financira tudi moj novi proizvajalec opreme. Nočem, da je videti, da je slalomski trener ves čas le z menoj. Sergej Poljšak je na voljo tudi Tijanu Marovtu, ki mu v tej sezoni predajam breme slalomskih rezultatov, saj je trenutno precej hitrejši od mene. In to ves čas, zato resnično mislim, da bo v tekmovalni sezoni prvo slovensko slalomsko ime. Polovico svojega časa na treningih preživim na veleslalomskih smučeh, kjer koristim Klemna Berganta. Poleg tega je na dvajsetih odstotkih slalomskih treningov prisoten tudi Žan Kranjec, kar pomeni, da je na njih tudi Klemen Bergant. Izračun torej kaže, da Sergeja Poljšaka koristim v 30 odstotkih svojih treningov, medtem ko je precej več na voljo Tijanu Marovtu. Je pa dejstvo, da smo takšen hibridni način treninga kot reprezentanca potrebovali, saj je Žan Kranjec eden najboljših veleslalomistov na svetu. In naj na koncu poudarim, da sem s podporo, ki mi jo v tej sezoni nudi smučarska zveza, zadovoljen.

Ali drži, da si vaš novi proizvajalec Völkl z vami želi predvsem veleslalomskega preboja, medtem ko v slalomu niste prva violina nemškega proizvajalca?

To je res. V veleslalomu je na svetovni lestvici sicer boljši od mene Sam Maes, ki se je uvrstil tudi na veleslalomski finale svetovnega pokala. Menim, da po smučarskem znanju Belgijec ni boljši od mene. S podporo sem zadovoljen, Völklov razvoj veleslalomske smuči gre v pravo smer. Kar zadeva slalom, je pet slalomistov proizvajalca Völkerja višje rangiranih od mene, a se zato ne počutim nič zapostavljenega. Je pa res, da sem se z veleslalomsko opremo ujel hitro in se na njej počutim dobro. Na slalomskem delu me čaka še nekaj manjših popravkov, zato čakam daljši sklop treningov v zimskih razmerah. Od pomladi do sedaj sem namreč večinsko treniral veleslalom.