Od leta 2004 je Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne (Center Iris) edina nacionalna izobraževalna institucija v državi, ki izvaja vzgojno-izobraževalne programe za slepe in slabovidne otroke, otroke z avtističnim spektrom ter mladostnike od predšolskega obdobja pa do zaključka srednje šole. Center deluje v poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1946, dograjeno leta 1965 in je od takrat ostalo povsem nedotaknjeno.
Vse odkar je bilo poslopje zgrajeno, tako domski kot šolski del nista dočakala nobene večje obnove. Ob večjih škodah so sicer poskrbeli za hitro in kratkotrajno sanacijo, s katero pa so le prekrili razpadajoče dele stavbe. Ob vstopu v poslopje lahko opazimo dotrajano stopnišče in razpoke na vseh stenah, prav tako stavba nima dvigala, kar pomeni, da se morajo slepi in slabovidni ter drugi otroci v nadstropja prebijati po poškodovanih stopnicah. Kot pojasni ravnateljica Centra Iris Romana Kolar, se center vsako leto prijavi na razpis ministrstva za pridobitev sredstev za financiranje investicijsko-vzdrževalnih del, s pomočjo katerih sanirajo najnujnejše dele stavbe. Tako so v preteklih dveh letih zamenjali dotrajana okna, obnovili nekatera vrata, zamenjali dotrajane cevi, prebelili nastale razpoke in jih zakrili ter zamenjali oziroma adaptirali tla. Ob adaptaciji tal so bili primorani odstraniti vodila za slepe in slabovidne, zdaj pa nimajo denarja, da bi jih namestili z novimi, pove Romana Kolar.
Stabilna kot hišica iz kart
Leta 2010 je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) izvedel celostni pregled poslopja. Tako za domski kot šolski del je ugotovil, da nosilna konstrukcija obeh ne zagotavlja potresne odpornosti. Zapisali so, da stavba dosega le osem odstotkov predpisane potresne odpornosti, poleg tega se nagiba. Ob zadnjem pregledu leta 2021 pa so na ZAG ugotovili še, da razpoke nosilnih stebrov segajo v samo konstrukcijo stavbe, zaradi česar je sanacija vseh nosilcev nujna. Ob koncu poročila so že leta 2010 zapisali, da naj se tako na stavbi dijaškega doma kot na šolski stavbi nemudoma opravi sanacija, zavaruje okolico zaradi mogočega odpadanja večjih delov stavbe ter utrdi nosilne konstrukcije ali stavbo nadomesti z novo. Do danes te sanacije ni bilo, so pa v Centru Iris sami zaščitili okolico stavbe. Nadaljnji pregledi stavbe, ki jih je opravila fakulteta za gradbeništvo, so pokazali, da ne domski del ne šolsko poslopje nimata ustrezne strelovodne napeljave. Poleg tega stavba nima primerno urejenih požarnih izhodov, kar po besedah Romane Kolar pomeni, da jim lahko ob nastanku požara težavo povzroča evakuacija otrok iz telovadnice in višjih nadstropij domskega dela. Ob tem velja poudariti, da gre za slepe in slabovidne otroke ter otroke z avtističnim spektrom, ki v primeru požara potrebujejo bistveno več pomoči.
Od zadnjega pregleda stavbe so se v notranjosti začele pojavljati vse kompleksnejše težave, ki jih ni mogoče na hitro sanirati. »V pritličju stavbe so v eni izmed učilnic že dlje časa ugreznjena tla, v zadnjem času se ugrezajo tla še na drugi strani stavbe,« pove Romana Kolar. Ko učenec, ki je slep ali slaboviden, hodi, tla pa niso več v ravnini, to zanj predstavlja nevarnost padca in poškodb. Posledično so v Centru Iris primorani marsikatero učilnico preprosto zakleniti in jo izločiti iz uporabe. Kljub sanaciji oken v Centru Iris ob večjih nalivih zamaka. Tako morajo imeti v več učilnicah vnaprej pripravljene krpe in čebre. Seznam težav, s katerimi se srečujejo v stavbi, je dolg več strani.
S sanacijo ne dohajajo poškodb
Lastnica stavbe je Republika Slovenija, vzdrževanje pa financira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Kot povedo na ministrstvu, se »problematiko konstrukcijskega stanja objektov rešuje skladno z razpoložljivimi proračunskimi zmogljivostmi ministrstva. Do zagotovitve ustreznega obsega sredstev za izvedbo investicije se objekti smiselno vzdržujejo.« Romana Kolar dodaja, da je ministrstvo ves čas obveščala o stanju stavbe, tako kot sta to počeli že njeni predhodnici. Vendar ministrstvo večjih rešitev ni predlagalo. S sanacijo objekta, za katero po večini skrbi hišnik, pa ne dohajajo več vsakodnevnih poškodb, zato menijo, da zgolj prenova objekta ni več mogoča. Ob morebitni gradnji največji problem predstavlja dejstvo, da morajo za čas izvedbe del tako šolski kot domski del preseliti na novo lokacijo. Ta pa mora biti primerna za otroke s posebnimi potrebami. Najti tak prostor ni enostavno.
Ministrstvo našlo rešitev v enem dnevu
Na dan, ko smo ministrstvu poslali vprašanja o tem, kaj nameravajo storiti in ali se jim res zdi primerno imeti v tako dotrajani stavbi otroke s posebnimi potrebami, je ministrstvo sklicalo izredni sestanek z ravnateljico Centra Iris. »V ponedeljek so me z ministrstva nenadoma obvestili, da se z novim šolskim letom selimo v začasne prostore in da se bo na trenutni lokaciji začelo graditi nov Center Iris. Kot nam je bilo predstavljeno, ministrstvo načrtuje izvedbo novogradnje šolske stavbe s telovadnico, zakloniščem in podzemno garažo ter rekonstrukcijo ali novogradnjo dijaškega doma v obdobju od leta 2024 do leta 2027/28.« Z ministrstva so nam ob koncu tedna odgovorili, da nameravajo novo stavbo dokončati do leta 2027, če ne bo prišlo do nepredvidenih in nepričakovanih zastojev. Romana Kolar dodaja: »Kot kaže, se bomo z novim šolskim letom preselili na nadomestno lokacijo za čas gradnje novega objekta, nato pa upamo na nove in varne prostore za Center Iris.«
Ob nadaljnje zastavljenih vprašanjih, kako nameravajo izvesti gradnjo in kako daleč so, pa smo ugotovili, da je izvedba novogradnje Centra Iris le idejna zasnova, ministrstvo za zdaj nima pripravljenega ne natečaja ne financ. Do nadaljnjega torej slepi in slabovidni otroci, otroci z avtističnim spektrom in drugi ostajajo v napol razpadli stavbi, ki ne ustreza standardom, ki bi jih taki otroci potrebovali.