Potem ko je v ZDA marca prišlo do propada treh regionalnih bank, se je položaj švicarske banke Credit Suisse, ki zadnja leta ni bila najbolje stoječa, izrazito poslabšal. Trgi so se ustrašili širjenja bančne krize na evropska tla, posledično pa je prišlo do hudega pritiska na delnice te švicarske banke.

V strahu, da bi lahko prišlo do njenega kolapsa, ki bi lahko sprožil širšo bančno krizo, je bil 19. marca urgentno dogovorjen prevzem s strani drugega švicarskega bančnega velikana UBS, ki so ga pomagali orkestrirati v švicarski vladi in finančnem regulatorju Finma. Prevzem bo po napovedih končan v prihodnjih mesecih.

Švicarski parlamentarni odbor za gospodarstvo, ki deluje pri spodnjem domu parlamenta, je vlado nato zaprosil za analizo razlogov za zaton Credit Suisse, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V izjavi za javnost so v odboru zapisali, da jih poleg razlogov zanima več o sprejetih rešitvah in tveganjih, ki jih te prinašajo. Prav tako bi radi vedeli, ali so bili na voljo kakšni drugi načini reševanja nastale situacije.

Skladno s tem od vlade pričakujejo poročilo, v katerem bo pojasnila, kakšno vlogo so odigrale višje obrestne mere, kakšna posojila je imela Credit Suisse, podatke o špekulativnem trgovanju, podatke o algoritmih in visokofrekvenčnem trgovanju, o bonitetnih ocenah, revizijah ter tveganjih na podlagi strukture produktov te banke.

Vlada je na zahteve pristala, je razvidno iz dokumentov, si bo pa za pripravo celovitega poročila vzela leto dni časa. Oblasti se zavedajo, da morajo biti dogodki, kakršen je bil skorajšnji zlom Credit Suisse, zaradi katerega je prišlo do ukrepanja na nacionalni ravni, pa tudi zakonodaja, ki ureja to področje, »predmet poglobljenega preučevanja«. Pregled bo vključeval tudi zunanje strokovnjake, so napovedali v vladi.