Rusija je posvarila Litvo, da bo morala nositi posledice, ker je za polovico izdelkov in surovin prepovedala železniški transport z ruskega ozemlja v Kaliningrad (ki je bil do leta 1945 nemško mesto Königsberg). Gre za rusko eksklavo, stisnjeno med Litvo, Poljsko in Baltsko morje. Z Rusijo je povezana predvsem z železniško progo, ki poteka po ozemlju Litve.
Vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev, ki velja za drugega človeka Kremlja, je med torkovim obiskom v Kaliningradu izjavil: »Rusija se bo ustrezno odzvala na takšna sovražna dejanja … Ukrepi Rusije bodo imeli hude negativne posledice za prebivalce Litve.« Ni pa pojasnil, kakšne. Sicer je v Kaliningradu rusko baltsko ladjevje, nedavno pa je Kremelj v eksklavo namestil balistične izstrelke, ki lahko nosijo jedrske glave.
ZDA poudarile 5. člen severnoatlantske pogodbe
Litva se brani, češ da samo izvaja sankcije EU, sprejete zaradi ruske agresije na Ukrajino. Tudi Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko, pravi, da Litva »zgolj izvaja ukrepe, ki jih je sprejela Evropska unija. Na seznamu sankcij so premog, kovine, gradbeni material in moderna tehnologija.«
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price je poudaril, da je Litva članica Nata in da je po 5. členu severnoatlantske pogodbe vsak napad na eno od članic napad na vse.
Vsi pa se zdaj sprašujejo, kaj konkretno pomeni naslednja izjava ruskega zunanjega ministrstva: »Rusija si pridržuje pravico, da ukrepa za zaščito svojih nacionalnih interesov.« V ponedeljek je Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja, dejal: »Situacija je zelo resna in zahteva temeljito analizo, preden začnemo pripravljati ukrepe in preden sprejmemo kakršno koli odločitev. To temeljito analizo bomo izvedli v naslednjih dneh.« Menda je prav zaradi te »temeljite analize« Patrušev, ki je Putinova desna roka, prišel v Kaliningrad.
Guverner regije Kaliningrad Anton Alihanov je konec tedna na lokalni televiziji izjavil, da ni razlogov za paniko in da je regija z vsem dobro preskrbljena, tudi s cementom in gorivom. »Na vse to smo se pripravili,« je miril prebivalce. Vse potrebno naj bi v Kaliningrad pripeljale ladje iz pristanišča v Sankt Peterburgu. Panika v regiji je dejansko posledica poročanja moskovskih državnih medijev, da je Litva uvedla »popolno blokado Kaliningrada«.
Manipuliranje z 22. junijem
Veliko hujša panika pa je zajela nekdanje prebivalce Kaliningrada oziroma Königsberga ob koncu druge svetovne vojne, ko se je bližala Rdeča armada. Njihova usoda je bila skupna z usodo okoli 12 milijonov Nemcev, ki so bežali na zahod pred Rdečo armado, v Sloveniji pa na sever pred Titovo vojsko. K tej največji selitvi v zgodovini je največ pripomogel Hitler z zločinskim vodenjem vojne, zlasti v Sovjetski zvezi, in seveda z napadom nanjo, do katerega je prišlo 22. junija 1941.
Rusko zunanje ministrstvo je ob tem datumu izdalo sporočilo za javnost, v katerem je prišlo do izraza poslabšanje odnosov z Nemčijo. Sporočilo med drugim člane nemške vlade obtožuje, da »s svojimi vsakodnevnimi napadi podpihujejo protirusko histerijo«. Glede nemških pošiljk orožja Ukrajini pa piše: »Kmalu se bodo pojavili posnetki uničenega nemškega orožja z ukrajinskih polj. Nekateri v Rusiji in Nemčiji bodo našli zgodovinske vzporednice.«
