Po njegovih besedah je dogajanje v regiji pokazalo, da težav ni mogoče rešiti samo z izjavami in splošnimi pozivi. V Gorski Karabah je treba nemudoma poslati misijo ZN, ki bo spremljala dogajanje na področju človekovih pravic, humanitarne in varnostne razmere, je dejal.
»Po neuspehu pri preprečitvi genocida v Ruandi je ZN uspelo vzpostaviti mehanizme za preprečevanje, s čimer je 'nikoli več' postala smiselna zaveza,« je dejal armenski zunanji minister. »Toda danes smo na robu novega neuspeha,« je posvaril.
Azerbajdžan je po več mesecih napetosti z Armenijo v torek sprožil t. i. protiteroristično operacijo v Gorskem Karabahu, regiji z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. Končal jo je dan kasneje, ko so armenski separatisti pristali na prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji. Po podatkih armenskih virov je v operaciji umrlo več kot 200 ljudi, več kot 400 pa jih je bilo ranjenih.
Armenija Azerbajdžanu očita, da želi v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje. Številni Armenci očitajo Rusiji, njihovi tradicionalni zaveznici, ki ima na območju nameščene tudi svoje vojake, da jih je zapustila.
