V petek so se siloviti izraelski napadi v Gazi, pred katerimi se 2,3 milijona Palestincev nima kam umakniti, nadaljevali, čeprav naj bi bila Izrael in Hamas blizu sporazumu o daljšem premirju in osvoboditvi vseh talcev, ki naj bi jih bilo v Gazi živih še okoli 100.
Samo v noči s četrtka na petek so v Gazi našteli 105 smrtnih žrtev izraelskega bombardiranja. Še vedno je glavna tarča Han Junis, drugo največje mesto enklave, v katerem izvaja operacije tudi izraelska kopenska vojska. Sicer je izraelski obrambni minister Joav Galant na družbenem omrežju zapisal: »Hamasova organizacija v Han Junisu je uničena. Nalogo smo opravili in zdaj bomo nadaljevali v Rafi.« Izraelski napadi naj bi se torej preusmerili na to mesto ob meji z Egiptom, kamor se je pod šotore zateklo več sto tisoč Palestincev, veliko tudi iz Han Junisa.V mestu naj bi bila sedaj polovica prebivalstva celotne 2,3-milijonske Gaze.
Galant trdi, da je izraelska vojska doslej ubila že okoli 10.000 pripadnikov Hamasa in jih okoli 10.000 ranila. A po navedbah televizije France24 so hamasovci spet postali nevarni na severu Gaze, kjer so se Izraelci hvalili, da so že »počistili« s Hamasom.
Hamas postavlja pogoje
Za kulisami diplomacija poskuša doseči premirje, ki bi bilo veliko daljše od tedna dni, kolikor je trajalo premirje konec novembra. Tedaj je Hamas izpustil več kot 100 talcev, Izraelci pa okoli 300 zaprtih Palestincev, na obeh straneh je šlo predvsem za ženske in otroke.
Predstavniki ZDA, Egipta, Izraela in Katarja so pred nekaj dnevi v Parizu izdelali predlog premirja in pogajalci Hamasa se zdaj v Kairu o tem predlogu pogovarjajo z egiptovskimi posredniki. V četrtek se je zdelo, da je Hamas že sprejel izraelske pogoje, a kmalu zatem so to njegovi predstavniki zanikali. Menda zahtevajo, da Izrael iz svojih zaporov na dan izpusti 100 palestinskih jetnikov za enega osvobojenega talca. Izrael pa naj bi bil za enega talca pripravljen izpustiti deset jetnikov.
Premirje, ko bi vsak dan v Gazo prišlo vsaj 200 tovornjakov humanitarne pomoči, naj bi trajalo 35 dni in bi se lahko podaljšalo. Tako bi bilo sestavljeno iz treh faz, trikrat po 35 dni. V prvi bi Hamas izpustil ženske, otroke, bolne, ranjene in starejše, v drugi pripadnice izraelske vojske, v tretji njene pripadnike, izročil bi tudi trupla mrtvih talcev. Hamas vztraja, da mora Izrael izpustiti tudi 64-letnega Marvana Bargutija, uglednega politika iz laicističnega Fataha, ki je Hamasov politični in ideološki nasprotnik. Bargutija se pojmuje kot voditelja prve (1987–1993) in druge intifade (2000–2005), množičnih uporov proti okupaciji. Velja za kredibilnega politika, ki bi lahko postal voditelj Palestincev.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pod dvojnim pritiskom – nanj pritiskajo družine talcev, ki zahtevajo sporazum o premirju, pa tudi ministri, ki grozijo, da bodo vlado zapustili, če bo premirje preveč v prid Palestincem.
Sankcije proti priseljencem
Ameriški predsednik Joe Biden si zdaj prizadeva, da bi iz premirja nastal proces, ki bi vodil do trajnega miru med Palestinci in judovsko državo, tudi z nastankom palestinske države. V to smer gre dekret, s katerim je zamrznil premoženje štirih judovskih skrajnežev na Zahodnem bregu. V dekretu je Biden zapisal: »Ta dejanja (nezakonitih priseljencev) onemogočajo zunanjepolitične cilje ZDA, tudi rešitev dveh držav (…), in pomenijo grožnjo za ameriško nacionalno varnost.«
Tudi pred novinarji je ostro obsodil »prisilne izgone ljudi iz njihovih domov in uničevanje njihovega premoženja«. Po 7. oktobru so na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu izraelski vojaki in nezakoniti priseljenci ubili 370 Palestincev, od tega 94 otrok. Pol milijona nezakonitih judovskih priseljencev na Zahodnem bregu sicer pomeni glavno oviro pri vzpostavitvi palestinske države.
