Roman Ana Frank, moja prijateljica, biografija Anine mladostne prijateljice Hannah Pick - Goslar (1928–2022), je neke vrste uvod v znameniti Dnevnik Ane Frank in obenem tudi opis avtoričinega življenja pred in med drugo svetovno vojno ter po njej. Knjiga je pred kratkim v prevodu Suzane Pečnik izšla pri založbi Učila International.

Potreba po ohranitvi spomina

Hannah Pick - Goslar je umrla v 94. letu življenja, le šest mesecev pred izidom knjige, ki jo je na podlagi intervjujev ustvarjala skupaj z izraelsko novinarko Dino Kraft. Od spomladi do jeseni 2022 sta se sestajali, raziskovali spomine in jih zapisovali. »Hannah je bilo zelo pomembno, da zgodba o holokavstu ne pade v pozabo, saj jo je resnično skrbelo, da bo ljudem zanjo sčasoma postalo manj mar,« je pozneje pojasnila Dina Kraft. Drugače kot Anin dnevnik, ki opisuje predvsem dve grozljivi leti skrivanja na tesnem podstrešju, delo Hannah Pick - Goslar ponuja vpogled v življenje družine Frank pred drugo svetovno vojno: z Ano sta bili namreč sosedi v Amsterdamu, skupaj sta hodili v šolo, se po pouku igrali, nagajali staršem ter sanjali o tem, da bi nekega dne živeli bogato življenje, polno blišča in zabav – tako kot njuna občudovana hollywoodska zvezdnica Shirley Temple.

Po besedah Hannah Pick - Goslar je bila Ana vedno rada v središču pozornosti, ali kakor je večkrat dejala njena mati: »Bog vse ve, toda Ana ve bolje.« Ana naj bi si želela postati igralka ali pa vsaj slavna pisateljica, zato je vedno s seboj nosila beležko; prav tako naj bi redno pisala dnevnik, saj je že pri desetih letih trdila, da bo ta nekega dne še kako bran. In ni se motila. Med drugo svetovno vojno so sicer tudi na takrat prepovedani radijski postaji Radio Orange pozivali Nizozemce, naj ohranijo različne dokumente in pa popise dogodkov, da bodo prihodnje generacije vedele, kakšne grozote so se dogajale pod nemško okupacijo. Ana je po pričevanju prijateljice to navodilo vzela zelo dobesedno.

Leta 1942 se je družina Frank skrila na podstrešje, česar se Hannah Pick - Goslar spominja takole: »Ko sem prišla do Aninih vrat, sem pozvonila, vendar ni nihče odprl. Pozvonila sem še enkrat. Vrata so se končno le odprla in osupnila sem, ko sem zagledala gospoda Goldschmidta, podnajemnika. Rahlo osupel in nezadovoljen je bil, ko me je zagledal. 'Kaj bi rada?' je zagodrnjal. 'Prišla sem si izposodit tehtnico gospe Frank. In, em, je Ana doma?', sem zajecljala. 'Frankovih ni tukaj,' je odvrnil. 'Ne veš, da je družina Frank odšla v Švico?' Dodal je, da so odšli v naglici.« V tistem trenutku je izgubila vsakršno sled za prijateljico.

Junija 1943 so nacistični vojaki zaprli judovsko sosesko ter blokirali cesto in mostove. Zgodaj zjutraj so preko zvočnikov sporočili, da naj se vsi Judje pripravijo na odhod. »Imate dvajset minut časa, da spakirate svoje stvari.« Hannah je imela kovček že pripravljen.

Snidenje v taborišču

Februarja 1945 sta se tako obe dekleti znašli v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen v severni Nemčiji, kjer sta se ponovno srečali: Hannah je uspela izslediti prijateljico Ano, ki pa ni bila več zvedavi, glasni in razposajeni deklič, temveč sestradano in od tifusa bolno dekle. Vsaka na svoji strani žice sta spregovorili o dogodkih, ki so ju privedli v taborišče. Ana Frank je prijateljici do potankosti razložila zgodbo svoje družine ter ji zaupala, kje so se ves čas skrivali in kako je potekalo življenje na podstrešju. Umrla je kmalu po njunem srečanju, tako kot njena sestra Margot. Le nekaj tednov kasneje je bilo taborišče osvobojeno.

Hannah Pick - Goslar se je po koncu vojne preselila v Izrael ter se izšolala za medicinsko sestro, se tam poročila, imela tri otroke, pozneje tudi enajst vnukov ter 31 pravnukov. In čeprav Ane ni bilo več, je Hannah ni pozabila. Po vojni je navezala stike z njenim očetom Ottom Frankom ter spremljala in pomagala spraviti Anin dnevnik v tisk. Prav tako je postala pomemben člen spominske hiše Ane Frank v Amsterdamu, kjer je na podlagi pričevanj in zgodbe, ki ji jo je zaupala Ana sama, pomagala postaviti prostor kar se da natančno. Anino hišo je zadnjič obiskala oktobra 2012 ob odprtju razstave Zdaj imam petnajst let (So now I'm fifteen) na kateri so razstavili do takrat še nikoli videne fotografije in pisma Ane Frank. Na fotografijah poleg Ane je bila tudi Hannah.

Čeprav je od konca druge svetovne vojne minilo že 78 let, zgodb preživelih in tistih, ki se je spominjajo, še nismo uspeli do konca popisati; najbrž jih tudi nikoli ne bomo. Generacije, ki prihajajo, zgodovino druge svetovne vojne pozabljajo ali o njej poznajo le dejstva, naučena v šolskih klopeh. Zato so zgodbe, kot je pričevanje Hannah Pick - Goslar, še toliko bolj pomembne za kolektivni spomin: Ana Frank, moja prijateljica je kot biografski roman o holokavstu in življenju preživele Judinje za zgodovino še toliko bolj pomemben, ker je sloviti Dnevnik Ane Frank z njim dobil predzgodbo: Ano Frank, ki jo sicer vsi tako dobro poznamo, lahko v njem spoznamo še bolje – predvsem kot srečno, brezbrižno in neobremenjeno dekle.