Najstarejši slovenski poslanec je pravi veteran slovenske politike, ki ga omenjajo že v povezavi s prejšnjim režimom. V slovenski DZ je bil na listi svoje SNS izvoljen že nekajkrat, prvič že leta 1992, le leta 2011 preboj ne njemu ne stranki ni uspel. Postal je upokojenec, na zadnjih volitvah pa se je spet vključil v slovensko politiko. Jelinčič, magister farmacije, rojen v Mariboru in živeč v Ljubljani, ki je v hudi bitki s svojo bivšo ženo Moniko Zupanc za prestižno vilo, ki sta jo med odnosom zgradila na Obali, se je v parlament leta 2018 uvrstil na kandidatni listi stranke v okraju Slovenske Konjice-Ruše. Podobno kot drugi poslanci SNS v DZ, še posebej v zadnjem letu, glasuje v interesu vlade, ne v interesu opozicije. Plemeniti sodeluje v kolegiju predsednika parlamenta, treh odborih DZ, dveh komisijah, pa še v dveh preiskovalnih komisijah. Doslej je v zadnjem mandatu zastavil kar 433 poslanskih vprašanj in pobud. Manj je aktiven, ko gre za sodelovanje na glasovanjih: statistika pravi, da je pritisnil na gumb v 53 odstotkih primerov.
Poslanec Stranke Alenke Bratušek prihaja iz volilnega okraja Ljubljana Moste - Polje III, rekrutirali so ga kot upokojenca, sicer pa je pravnik in magister poslovnih ved na IEDC – Poslovni šoli Bled. Starović živi na Obali, konec koncev je predsednik Rotary kluba Portorož, nekoč pa je bil direktor Aerodroma Portorož in hotelske družbe Metropol Group. Gre za licenciranega inštruktorja in predavatelja letenja. In zanimivo: napisal je knjigo Brez človeka – enoumje neoliberalizma. Odkar je v parlamentu, je zastavil 20 vprašanj in pobud.
Magister Dušan Verbič v zadnjem času glasuje v skladu s pravili vladnih in njej priključenih strank. Izvolili so ga v Bežigradu, sicer pa je magister pravnih ved. Verbič je član štirih parlamentarnih odborov in ene preiskovalne komisije, po drugi strani pa je tudi član skupine prijateljstva z Islamsko republiko Iran. Skupine, ki ni protestirala, ko je vlada začela s kritikami te države. To je Verbičev drugi mandat v parlamentu, prej je bil načelnik upravne enote Ljubljana, še prej pa je delal v Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Simonović je eden tistih, ki se bodo v aktualnem mandatu zapisali v zgodovino kot ljudje, ki so v skupinah prijateljstva z mnogimi državami: Hrvaška, Italija, Srbija, Ciper, Albanija, Malta, Bolgarija in kakopak Iran so na njegovem zemljevidu. Simonović je tudi v treh odborih, kolegiju predsednika DZ in eni preiskovalni komisiji. Rodil se je v Poreču, leta 1971 je postal kovinar in raziskovalec v koprskem Tomosu, kasneje je diplomiral in zbiral mnoge funkcije na Obali. Bil je tudi podžupan Izole, leta 2013 se je upokojil, zdaj pa je podpredsednik DZ.
Tudi poslanec iz Ljutomera že dolgo deluje v slovenski politiki. Že od osemdesetih let, ko je bil med drugim tudi sekretar pri občinskem SZDL-ju. Jurša, ki si je izobrazbo zagotovil na Višji šoli za notranje zadeve v Mariboru, je v začetku devetdesetih let deloval predvsem na različnih strokovnih in političnih mestih občine Ljutomer. Med leti 2006 in 2010 pa je postal tudi župan te prleške občine. Jurša je že od leta 2008 poslanec v DZ. Sodeluje v treh telesih DZ in je član petih skupin prijateljstva s tujimi državami.
Jožef Horvat je najstarejši primerek slovenskega krščanskega demokrata v DZ in hkrati vodja poslanske skupine. Tudi on je član skupin prijateljstev z mnogimi državami – ne boste verjeli, Horvat je v 35 takšnih skupinah. Pa še v osmih telesih DZ. Gre za trdoživega politika, v slovenskem parlamentu je že četrti mandat. Mimogrede, poslanec iz Žižkov je fizik, ki je bil, zanimivo, med leti 1981 in 1991 zaposlen v Muri kot razvijalec in skrbnik poslovnih aplikacij ter baz podatkov v službi za informatiko.
Na strani SDS so o Škrinjarjevi zapisali, da je vse življenje preživela v Ljubljani: »Je poročena, ob strani ji zvesto stoji soprog, s katerim sta se spoznala že v osnovni šoli. Imata hčerko in sina, ki sta ju vzgojila v plemeniti osebi, na kateri sta zelo ponosna.« Škrinjarjeva je profesorica angleščine in nemščine, po seriji državnih služb je na stara leta prišla v DZ, kjer je ob redkih poslanskih vprašanjih (poraba sredstev v Šahovski zvezi, slovenski pravopis in prenova bazena Ilirija) rekorderka pri udeležbi na glasovanjih.
Eden najvidnejših članov naše največje stranke se je rodil v Ribnici, diplomiral na lesni fakulteti in kasneje opravljal dela v lesni industriji. Med leti 1995 in 2002 je bil župan Ribnice, že od leta 2000, kar šest mandatov oziroma 21 let, pa je njegov drugi dom DZ. Veteran je trenutno tudi podpredsednik parlamenta, hkrati pa deluje v petih državnozborskih telesih. In tudi, če niste vedeli, vendar ste gotovo vedeli: Jože Tanko deluje in predvsem glasuje v skladu s smernicami vladajoče SDS.
Poslanec, doma iz Idrije, je v DZ prijatelj kar z devetimi državami, po drugi strani je v treh mednarodnih delegacijah, hkrati pa deluje v štirih državnozborskih telesih. Čeprav se je rodil v Ljubljani, je gimnazijo končal v Idriji, diplomiral pa v Ljubljani na filozofski fakulteti. Kasneje je bil kustos v Cerknem, direktor idrijskega muzeja, tri leta, od 1994 do 1997, pa tudi župan Idrije. V DZ je od leta 1996. Že dvakrat je bil tudi kandidat stranke SD za kulturnega ministra.
Poslanec iz Dražgoš se je v parlament pretihotapil marca 2020 namesto Mateja Tonina, ki je prevzel dolžnosti vojaškega ministra. Bivši dolgoletni predmetni učitelj in podobno dolgoletni župan Železnikov je prvič prispel v DZ davnega leta 2004 kot član nekdaj uspešne Slovenske ljudske stranke, iz katere je izstopil; zdaj je član uspešnejše NSi. Ni dvoma, Prevc glasuje za vladajočo koalicijo, hkrati pa sodeluje v petih telesih DZ, tudi v preiskovalni komisiji, ki ugotavlja zlorabe v zadevi njegovega nekdanjega strankarskega kolega Franca Kanglerja, kjer je namestnik člana.
