Rimske številke. Sestav številk, ki temeljijo na sedmih črkah, izhaja iz antičnega Rima, njihova uporaba pa je v 21. (ali XXI.) stoletju že skorajda zamrla. A kljub temu se lahko pohvalimo, da sodimo med tiste, ki jih znamo brati, deloma tudi zato, ker redno igramo tarok, kjer so številke od I do XXI na kartah prav rimske. In tako smo pred dnevi v roke dobili gradivo, na katerem je pisalo – CX.
Prebrali smo 110 in začeli raziskovati, kaj zanimivega se je v povezavi z Rimljani zgodilo v tistem letu. Pred našim štetjem je Jugurtha, kralj Numidie, porazil rimsko vojsko pod vodstvom senatorja Aulusa Postumiusa Albinusa, rodil se je Marcus Petreius, rimski general in politik, po našem štetju se je rimski imperij hvalil s 75.000 kilometri cest, v Rimu pa je sirski arhitekt Apollodorus skonstruiral veličastni Trajanov forum. Zanimive informacije, o katerih pa v gradivu ni bilo ne duha ne sluha. Rimske številke smo zato zamenjali s črkami. Razmišljali smo, naredili nekaj korakov naprej, nato še nazaj in v slogu junaka iz hrvaške risanke profesorja Baltazarja se nam je posvetilo: CX je štirikolesni lepotec (oziroma v našem primeru dva), ki so ga (ju) starši Mazda »rodili« z jasnim poslanstvom, da njegovih (njunih) lastnikov ne bo sram tudi takrat, ko bodo zavili na malce bolj zahtevna brezpotja. Hkrati pa bodo navdušeni tudi med vožnjo po čisto običajnih cestah, ko bodo cenili visoko stopnjo voznega udobja, povezano z varnostjo, zmogljivostmi in prostornostjo. Ob naštetem vsakdo, ki se vsaj malce spozna na svet avtomobilov, ve, da pišemo o športnih terencih, v našem primeru o CX-30 in CX-5.
Japonci dobro vedo, na kaj staviti, ko je govor o malce bolj terensko naravnanih avtomobilih. Odločili pa so se za zanimivo strategijo, da so najprej (novembra 2006) predstavili največjega CX-7 (ni več v ponudbi), nato je sledil nekaj manjši CX-5 (oktobra 2012), potem je prišel na vrsto še najmanjši CX-3 (konec 2015), kot zadnja pa so predstavili CX-30 (2019) in električno gnani MX-30 (lani). Na prvo žogo bi lahko dejali, da drug drugemu odžirajo kupce in se pri Mazdi gredo klasični kanibalizem, zato smo se odločili, da preverimo, ali ta teza drži. Drugega ob drugega smo tako postavili CX-30 in CX-5. Z razlogom: loči ju zgolj 16 dolžinskih centimetrov in tudi oblikovno sta si izjemno podobna. Že na prvi pogled pa zavoljo mišic delujeta, kot da sta na steroidih, kar se pozna tudi v notranjosti. Toda roko na srce, če avto kupujete primarno zaradi prevoza štiričlanske družine in njihove prtljage, je zmagovalec znan že vnaprej – CX-5. Prirastek v dolžini (455:439) se sicer ne pozna v voznikovem delovnem okolju, ki je zasnovano ergonomsko, a presenetljivo z majhnim barvnim ekranom, ki ni na dotik (menije upravljamo s pomočjo vrtljivega gumba), zato pa toliko bolj na zadnji klopi in še posebej v prtljažniku, kjer voznik CX-5 prostorske zadrege ne bo poznal. Prirastek 76 litrov (506:430) je v praksi veliko večji, kot mogoče deluje, ko se s pomočjo elektrike zajetna prtljažna vrata dvignejo visoko v zrak. Veseli pa tudi, da lahko zadnjo klop enostavno podremo (pri CX-5 celo s stikalom v prtljažniku), je pa zanimivo, da je dno pri CX-30 ravno, pri CX-5 pa nastane manjša klančina. A razlika v prostornini je ogromnih 214 litrov.
Besedna zveza »pelje se dobro« za štirikolesnike iz dežele vzhajajočega sonca drži kot pribito. Celo s športnoterensko mazdo boste imeli občutek, da se peljete dinamično, pa čeprav to seveda ni njena nrav. Testneža sta bila nekaj posebnega, ker sta imela v nosu zmogljivi bencinski motor. Sedaj pa nagradno vprašanje, bi raje imeli pod motornim pokrovom 186 ali 194 iskrivih konjičkov? Tokrat vam ne ponujamo pomoči, pravi odgovor pa se glasi – 186. V našem primeru je manj dejansko več. Pa ne samo zato, ker pri CX-30 konjenica na hrbtu nosi manjše breme (1,46:1,64 tone). Njen motor namreč sliši na ime skyactiv-X in prevedeno prinaša najbolje iz dveh svetov, bencinskega (zmogljivost) in dizelskega (navor in poraba). Bolje rečeno, naj bi prinašalo. Nas motor ni ravno prepričal, saj se nam je zdel premalo odziven, je bila pa zato poraba s povprečjem 7,4 litra v mejah sprejemljivega. Le namesto ročnega bi si želeli samodejni menjalnik (doplačilo 2000 evrov), a ne takšnega, kot se je vrtel v večji tekmici. Njen 2,5-litrski motor in menjalnik namreč nista bila ravno na ti, saj ni prestavljal gladko, motor je tudi manj zmogljiv od pričakovanj. Zato nasvet, omislite si ročnega. Ne spomnimo se, kdaj smo kaj podobnega nazadnje svetovali. CX-5 je sicer bila bolje opremljena, tudi s projekcijo podatkov na vetrobransko steklo, ogrevanim voznikovim sedežem in volanskim obročem ter pametnim tempomatom, ki nas je dodobra razbremenil. Smo pa pri CX-30 več pričakovali od pametnega ključa, a je bila njegova pamet zgolj povprečna in dela ni opravljal 100-odstotno. Cenovno sta si sicer kar konkretno narazen (37.490:28.190 evrov), a je imela večja mazda tudi štirikolesni pogon (pri manjši doplačilo dva tisočaka). Katero izbrati? Več v sklepu.
