Z napovedjo delne mobilizacije 300.000 ljudi v rusko vojsko, prve mobilizacije v Rusiji po drugi svetovni vojni, je ruski predsednik Vladimir Putin včeraj sprožil največjo eskalacijo v skoraj sedem mesecev trajajoči vojni v Ukrajini. Le dva dni pred začetkom referendumov v separatističnih regijah Ukrajine, ki jih je zasedla ruska vojska, je napovedal obrambo ruskega ozemlja in namignil tudi na pripravljenost uporabiti jedrsko orožje. »Če bo ogrožena ozemeljska celovitost naše države, bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva. To ni blef,« je zagrozil Putin, ki je v preteklosti že zagotovil, da se mu s končanjem vojne v Ukrajini ne mudi.
Po uspehih ukrajinske vojske na severozahodu države, ko so osvobodili območja ob Harkivu, so delno mobilizacijo rezervistov s poprejšnjim vojaškim znanjem na Zahodu razumeli kot šibkost Rusije, hkrati pa tudi kot močno eskalacijo vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je menil, da bo Ukrajini uspelo osvoboditi lastno ozemlje, Putinovo potezo pa je označil kot namero Ukrajino utopiti v krvi, tudi lastnih vojakov. Po njegovi oceni Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja, Zahod pa je pozval, naj se ne pusti izsiljevati Putinu. Možnosti za mirovne pogovore z njim plahnijo, je ocenil Zelenski, do pogovorov za zeleno mizo z Rusijo pa bi lahko prišlo le, če ruske sile zapustijo ukrajinsko ozemlje. V Evropski uniji, ZDA in Natu so vztrajali pri siceršnjih napovedih, da se bo pomoč Ukrajini nadaljevala, dokler bo treba.
Tako obramboslovca dr. Iztoka Prezlja s katedre za obramboslovje pri FDV kot nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Alojza Šteinerja Putinova odločitev za mobilizacijo ne preseneča, strinjata pa se tudi, da bodo ruske okrepitve namenjene obrambi že osvojenega ozemlja v Ukrajini. »Bilo je očitno, da je imel Putin na bojišču težave s številčnostjo vojske, njeno motivacijo, delno pa tudi z njeno usposobljenostjo,« pravi Prezelj. Po Šteinerjevi oceni se je z umikom ruske vojske zaradi kroničnega pomanjkanja vojakov iz delov Ukrajine začela peta faza njihove tako imenovane posebne vojaške operacije v Ukrajini, z mobilizacijo rezervistov pa prehaja v fazo, ko se pripravljajo za obrambo zasedenega ozemlja, kjer so napovedali referendume o priključitvi k Rusiji. »Najbrž gre za pripravo vojske za obrambo 'Nove Rusije', ki so jo zasedli. Gre še vedno za 90.000 do 100.000 kvadratnih kilometrov – celotno regijo Lugansk, polovico Donecka, prav toliko zaporoške regije in tisto, kar ostane od hersonske na levem bregu reke Dneper,« je povedal Šteiner.
Pozivi za demonstracije in nakupi letalskih vozovnic
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je napovedal mobilizacijo rezervistov z vojaškim znanjem, kar bi po ocenah obrambnih analitikov lahko pomenilo, da bodo ti na bojišču razmeroma hitro in ne šele spomladi, kot če bi bili mobilizirani brez vojaškega predznanja. »V naslednjem mesecu ali dveh so na bojišču pomembni tisti, ki že imajo nekaj izkušenj. Njihovo usposabljanje bodo lahko hitro zaključili in bodo zelo hitro pripravljeni za bojišče. Če pa bo mobilizacija vključevala tudi popolnoma neizkušene ljudi, bodo potrebovali nekaj mesecev, da jih usposobijo za osnovne zadeve,« meni Prezelj. Po Šteinerjevi oceni bi sicer Putin lahko premestitve na ukrajinsko bojišče izvedel tudi iz centralnega poveljstva ali z Daljnega vzhoda, toda odločitev za mobilizacijo je zanj kazalnik, da se pripravlja na globalno obrambo tistega, kar so zasedli. »Ozemlja bi utegnili braniti s čvrsto obrambo in ofenzivnim nastopom – z artilerijo, raketami in vojaki na obrambnih položajih,« meni nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske.
Ruska opozicija je sicer pozvala državljane k protestom, Rusi pa so začeli včeraj še bolj množično kupovati letalske vozovnice za pot iz države, po čemer je mogoče sklepati, da nekateri bežijo pred mobilizacijo. Cene vozovnic so poskočile, leti v Turčijo, Kazahstan, Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo pa so se hitro polnili. »Mobilizacija pomeni, da bodo tisoči ruskih mož – naši očetje, bratje in možje – vrženi v rezila vojne. Zdaj je vojna prišla v vsak dom in družino,« so ob pozivu k protestom povedali v ruski protivojni koaliciji Vesna.
Kako bodo referendumi vplivali na vojno?
Ker so okrepitve očitno namenjene zaščiti zasedenega ukrajinskega ozemlja, se postavlja vprašanje, kako bo izid referendumov o pripojitvi k Rusiji, ki bodo potekali od jutri do ponedeljka, vplival na dogajanje na bojišču, na ukrajinska prizadevanja povrnitve ozemeljske celovitosti ter na dogajanje na političnem parketu. Prezelj ocenjuje, da je odločitev za izvedbo referendumov v kombinaciji z mobilizacijo zelo premeten ukrep Putina: »Priključitev teh ozemelj k Rusiji avtomatsko pomeni pripravljenost Rusije braniti to ozemlje z jedrskim orožjem, kar potem tudi pomeni, da je ta ozemlja skorajda iracionalno napasti. Če bo to potrjeno v praksi, bo Rusija s 300.000 ljudmi dobila novo motivacijo in ljudi za nadaljnje osvajanje v Ukrajini in tudi še kakšni drugi sosednji državi. S priključitvijo teh ozemelj Rusiji se status teh ozemelj praktično zelo verjetno zamrzne in si ga verjetno nihče več ne bo upal napasti, morda tudi Ukrajinci ne več, saj je vprašanje, ali bodo za to še imeli mednarodno podporo. Postavilo bi se namreč vprašanje, če Ukrajinci z našim orožjem napadajo Rusijo, ali mi sodelujemo v agresiji na Rusijo. Spet drugo vprašanje pa bi bilo, ali Ukrajinci z našim orožjem osvobajajo svoje ozemlje.«
Šteiner je iz besed namestnika predsednika varnostnega sveta Ruske federacije in nekdanjega predsednika Dimitrija Medvedjeva razbral, da bi napadi na ta ozemlja potem pomenili napad na Rusijo. To bi bilo po Šteinerjevih ocenah celo nekaj, kar bi si Rusija želela. »Iz agresorske države, ki je izvedla agresijo na mednarodno priznano državo, bi se spremenili v državo, ki se brani. Na tak način bi Rusija lahko dobila več simpatij in bi lahko tudi blažila bodoče pritiske, naj zapusti zasedena ozemlja. Ukrajincem na drugi strani potem pripade funkcija tistih, ki osvobajajo, ampak z ofenzivnim delovanjem – z napadanjem, rušenjem. Ker morajo imeti dovolj sil, da se branijo in hkrati napadajo, bo zasedena ozemlja težko povrniti,« meni Šteiner.
