Dvanajst dni po izkrcanju zaveznikov je tudi sam stopil na s krvjo prepojena tla z nalogo, da osvobojene Američane in zajete Nemce pospremi v Veliko Britanijo. Po opravljeni nalogi ga je čakala še tajna naloga. Premeščen je bil v tajno oporišče v takrat še sovjetski Ukrajini, kjer je skrbel za pilote ameriških letal, ki so tarče v vzhodni Evropi napadali z vzhoda in so v Ukrajini pristali zaradi oskrbe z gorivom. Po vrnitvi v domovino si je ustvaril družino, postal oče in skrben dedek. Po ženini smrti je pred tremi leti spet našel ljubezen. S pomočjo prijateljev je spoznal štiri leta mlajšo vdovo Jeanne Swerlin, v katero se je zaljubil že na drugem zmenku. V letih, ki so sledila, sta ugotavljala, kako zelo različno sta preživljala drugo svetovno vojno. Medtem ko je bil Harold v Evropi, so Jeanne dvorili iz vojne vračajoči se vojaki in jo poskušali osvojiti tudi s podarjanjem najrazličnejših vojnih spominkov. Iz ljubezni na drugi pogled bo kmalu postala ljubezen za večno, potem ko je presenečena Jeanne pred nekaj meseci sprejela Haroldovo prošnjo za roko. Nekaj dni po komemoraciji v Normandiji, na kateri bo prejel francosko državno odlikovanje skupaj z nekaj drugimi vojnimi veterani, bo svoji življenjski sopotnici dahnil svoj večni da.
Poroka veterana v Normandiji
Junija bo stoletni Harold Terens spet odšel na kraj, ki je močno zaznamoval njegovo mladost. V francoski Normandiji, ki ji zaradi tam velikega števila padlih Američanov rečejo kar 51. zvezna ameriška država, bo obeležil spomin na dan izkrcanja, ki je pomenil začetek konca druge svetovne vojne. To bo že njegov četrti obisk severnih obal Francije po drugi svetovni vojni. Osemdeset let pozneje se Terens ne bo spominjal zgolj dneva D, ko je sam kot mehanik letal na britanskih tleh popravljal letala, ki so se vračala z napadov v Normandiji.