V Združenih državah so opolnoči po več kot treh letih prenehale veljati izredne zdravstvene razmere zaradi covida-19. S tem je konec tudi začasne politike na meji, ki je oblastem med drugim omogočala hitro deportacijo migrantov v Mehiko ali druge države, še preden so lahko zaprosili za azil. Zdaj tako spet pričakujejo močnejši pritisk na mejo, kjer so nastale vrste in celo šotorska naselja, ko so ljudje čakali na konec dosedanje politike, znane kot poglavje 42, ki omogoča izredne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Oblasti pričakujejo, da se bo število prihodov glede na marec več kot podvojilo, na več kot 10.000 dnevno.
»Nekaj časa bodo razmere (na južni meji) kaotične,« je priznal tudi predsednik Joe Biden. Bela hiša je tja poslala 1500 vojakov, ki bodo pomagali pri logističnih in administrativnih nalogah. Sprejeli so dodatne ukrepe, da bi ljudi odvrnili od nezakonitega prečkanja meje. Če jih bodo ujeli, jim bodo za pet let prepovedali vstop v državo pod grožnjo kazenskega pregona, česar doslej ni bilo. Azil bodo zavračali tistim, ki zanj niso zaprosili v kakšni drugi državi, ki so jo prečkali – najbolj očitno v Mehiki, čez katero gredo migranti iz Srednje Amerike. Nekateri, pač glede na osebne okoliščine, so tako ocenili, da se jim vendarle splača v ZDA vstopiti še po starih pravilih, zato so zadnje tedne že opazili povečano število prihodov. Vprašanje pa je, koliko lahko ukrepi zares ustavijo migrantski tok, ki ga po trditvah Bele hiše spodbujajo tudi tihotapci ljudi.
Republikanci so kritični do Bele hiše, da se je preslabo pripravila na konec dosedanje politike. V predstavniški dom kongresa so poslali predlog zakona z novimi ukrepi, ki pa ne bo dobil podpore v senatu, kjer imajo večino demokrati. Neizogibno je, da bodo razmere na južni meji tudi predvolilna tema, tudi zato, ker je politiko po poglavju 42 uvedel prejšnji republikanski predsednik Donald Trump, ki znova kandidira.
Za Trumpa je v Evropi kup tepcev
In Trumpu ne kaže slabo. Zdaj je obdobje, ko bi morale deževati kandidature za predsedniško nominacijo, pa pri republikancih ni še nobenega resnejšega izzivalca Trumpa. Vsi čakajo na floridskega guvernerja Rona DeSantisa, ki pa ni preizkušen na nacionalni ravni. Tudi med demokrati je vse več zavedanja, da je zelo mogoča ponovitev dvoboja iz leta 2020 med Bidnom in Trumpom.
Včeraj je bila ena večjih tem njegovo gostovanje na javni tribuni, kjer je pogovor vodila novinarka CNN. Trump je ponovil trditve, da so mu leta 2020 ukradli volilno zmago. Puščice so spet letele tudi proti Evropi, ki po Trumpu izkorišča ZDA in premalo pomaga Ukrajini, čeprav je ta del stare celine. »Tam je kup tepcev,« je rekel bivši predsednik, pod katerim so odnosi med Evropo in ZDA padli precej nizko. Podatki o tem, kdo daje Ukrajini največ pomoči, se sicer razlikujejo, so pa ZDA na prvem mestu po vojaški pomoči. Trump je tudi rekel, da bi vojno v Ukrajini končal v 24 urah, ker imata obe strani »svoje močne strani in slabosti«, ni pa hotel nedvoumno odgovoriti na vprašanje, ali si želi zmago Ukrajine.
Jeremić v preiskavi Hunterja Bidna
Republikanci v kongresu medtem nadaljujejo preiskavo poslov družine Biden v tujini. James Comer, predsednik odbora predstavniškega doma kongresa za vladni nadzor, ki je pristojen za vodenje preiskav, je predstavil vmesne ugotovitve in trdi, da so člani Bidnove družine, njihovi poslovni partnerji in njihova podjetja iz tujine dobili več kot 10 milijonov dolarjev od podjetij v tuji lasti, ko je bil Biden podpredsednik. Trdijo, da so člani družine služili zaradi svojega priimka.
Šlo naj bi tudi za razne protiusluge. Tako navajajo, da naj bi srbski politik Vuk Jeremić, bivši predsednik generalne skupščine OZN, zdaj pa srbske opozicijske Narodne stranke, leta 2016 zaradi svojih povezav z Bidnovim sinom Hunterjem prišel do srečanja s svetovalcem Joeja Bidna za nacionalno varnost. Jeremić je lobiral za kandidaturo za generalnega sekretarja OZN. Demokrati trdijo, da gre za politično preiskavo. Doslej ni bilo dokazov, da je bil v posle vpleten sam Joe Biden.