Kljub razhajanjem o takojšnjih novih sankcijah proti Rusiji v obliki embarga na uvoz zlata in cenovne kapice za rusko nafto (oba predloga mora EU preučiti še med državami članicami) je skupina G7 vendarle dala močno sporočilo, da podpira Ukrajino. Potem ko se je na voditelje sedmih najmočnejših držav obrnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in jih zaprosil za nadaljnjo pomoč v orožju (predvsem zračno obrambo) in stopnjevanje sankcij proti Rusiji, da bi se vojna lahko končala do konca leta, je skupina G7 sporočila, da bo podpirala Ukrajino, dokler bo treba. Njene članice pritiska ne bodo okrepile zgolj proti Rusiji, temveč tudi proti njeni zaveznici Belorusiji, iz katere potekajo zračni napadi ruskih lovcev na Ukrajino.
Tako časovno neomejeno sporočilo podpore je bilo balzam za ušesa uradnega Kijeva, ki se po padcu Severodonecka s svojimi silami bojuje za ohranitev nadzora nad bližnjim Lisičanskom, kjer pa so se soočali s tako močnim ruskim topniškim obstreljevanjem, da je guverner regije Lugansk civilno prebivalstvo pozval k takojšnji evakuaciji. Razprava se je na srečanju G7 po ameriških navedbah vrtela tudi okoli uvedbe dodatnih sankcij proti Rusiji, s katerimi bi se predvsem tamkajšnjim orožarskim podjetjem omejil dostop do zahodne tehnologije. Dodaten premislek se je nagibal še k zagotavljanju večje finančne pomoči Ukrajini. To naj bi črpali iz višjih carin za izdelke ruskega izvoza.
Rusija bo postala sovražnica Nata
Medtem ko je skupina G7 še oblikovala svoj izkupiček tridnevnega vrha, ki se bo končal danes, je generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg ponudil že preludij za vrh Nata, ki se začenja drevi, glavnina pogovorov pa bo potekala jutri in v četrtek. Vojna v Ukrajini je že v zadnjih mesecih krepko spremenila varnostno podobo Evrope. Odgovor zavezništva na agresijo Rusije so bile večje namestitve Natovih sil vzdolž vzhodnega krila. Te bo zavezništvo zdaj ponekod okrepilo na raven brigad, na svojih vzhodnih mejah pa bodo namestili tudi več vojaške opreme, še posebno zračne obrambe. Krepko se bo povečalo tudi število Natovih sil za hitro odzivanje. S 40.000 mož se bo njihovo število povečalo na 300.000, kar je poleg tega, da bodo Rusijo prvič po letu 2010 opredelili za sovražnika (in ne strateškega partnerja kot doslej), še en kazalnik, da normalizacija odnosov z Rusijo še zdaleč ni na dnevnem redu Nata.
Med piljenjem novih sankcij in pristopov zoper Rusijo so se v ameriški delegaciji na vrhu G7 veselili, da naj bi Rusija bankrotirala, ker naj ne bi bila zmožna poplačati dela svojega 40 milijard dolarjev težkega zunanjega dolga (ta predstavlja petino njenega gospodarstva). Za ZDA je bila zmožnost delnega poplačila dolga dokaz za to, kako močne so sankcije, medtem ko so v Rusiji navedbe o bankrotu države zavrnili in jih označili za neresnične. Dolgove naj bi poplačali že maja.
