Bosna in Hercegovina ima priložnost izkoristiti zgodovinski trenutek, ko je širitev Evropske unije zaradi vojne v Ukrajini postala politični, ne več tehnični proces, Slovenija pa želi biti največja zaveznica BiH na tej poti in ji bo nudila vso mogočo pomoč, je včeraj v Sarajevu dejal premier Robert Golob med svojim prvim uradnim dvostranskim obiskom v tujini od prevzema mandata. »Ni skritega (drobnega) tiska. Vodi nas želja po napredku celotne regije, ker je to dobro tudi za Slovenijo,« je še povedal Golob. Slovenija si je lani v Bruslju zelo prizadevala, da je BiH dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. »Ravno v Bosni in Hercegovini si mi v Sloveniji, ker smo skoraj sosedje, najbolj želimo stabilnosti,« je dejal po pogovorih s predsedujočo svetu ministrov, torej vlade BiH, Borjano Krišto.
Najprej k enostavnim nalogam
Borjana Krišto se je zahvalila za podporo uradne Ljubljane pri pridobitvi statusa kandidatke za članstvo decembra lani, ki ga zdaj v regiji nima samo še Kosovo. EU je sicer leta 2019 Bosni in Hercegovini postavila štirinajst prednostnih nalog, ki naj jih izpolni za pridobitev statusa kandidatke. Oktobra lani je evropska komisija ocenila, da napredka ni, predvsem zaradi notranjepolitičnih nesoglasij. Vendar je BiH dva meseca kasneje status kandidatke vseeno dobila.
Krištova, ki prihaja iz stranke HDZ BiH, je včeraj dejala, da je njena nova vlada, imenovana konec januarja, storila nekaj korakov glede zahtevanih reform, denimo na področjih javne uprave, notranjega trga in konkurenčnosti infrastrukturnih projektov. Golob pa je vladi v Sarajevu svetoval, naj se od štirinajstih področij najprej loti tistih, ki jih je najbolj enostavno izpolniti, »da se Bruslju pokaže iskrena želja po napredku«.
Vlaganja v obnovljive vire energije
Slovenijo in BiH povezuje tudi močno gospodarsko sodelovanje, ki ga je Golob omenil kot enega od razlogov za slovensko pomoč. Ta bo tudi finančna – v proračunu je za začetek rezerviran dodaten milijon evrov za pomoč in sodelovanje na področjih državne statistike in pregona organiziranega kriminala. Krištova je dejala, da je Slovenija ena od treh držav z največ direktnimi investicijami v BiH, po besedah slovenskega premierja pa je možnosti za krepitev še veliko. Konkretneje je omenil področje obnovljivih virov energije, rekoč, da ima BiH tu izjemen potencial.
Kot so pred obiskom navedli v kabinetu premierja, več kot sto podjetij z večinskim slovenskim kapitalom zagotavlja delovna mesta več kot 15.000 državljanom BiH, gre pa tudi za nekatere najpomembnejše izvoznike. BiH je tudi največja posamična prejemnica slovenske razvojne pomoči, so dodali.
Golob se je prav tako srečal s člani tričlanskega predsedstva in z voditeljema obeh domov parlamenta. To je bil prvi uradni obisk slovenskega premierja v BiH po letu 2017.
