Iz vseh pomembnejših strank slišimo o prelomnih in celo usodnih volitvah, iz SDS, ker bi radi še naprej vladali, da bi svojo politično agendo izpeljali do konca, kolikor jih razumemo, z lustracijo vred, iz opozicijskih, ker da stanje kliče po uporu avtokratski praksi vodenja države zadnjih dveh let in k vračanju demokratičnih standardov. Izzivov je več kot preveč: od ruske agresije nad Ukrajino in nevarnosti, da neposredno izzove še Nato, do humanitarnih in gospodarsko-socialnih posledic konflikta za vso Evropo, ki se kažejo kot najhujše po drugi svetovni vojni, od še nedokončane zgodbe z neukrotljivim covidom, menda že v šestem navalu, do že omenjenih razhajanj v domači politiki. Pa ne pozabimo še na obveznosti, ki jih imamo do narave, okolja in podnebja oziroma do konceptov trajnostnega življenja, ne glede na to, da je Putinov morilski pohod po vsej verjetnosti pomoril tudi upanja, ki jih je svet polagal v uresničljivost dogovorov iz Kjota, Pariza in Glasgowa.
Torej kar nekaj vročih in dejansko usodnih tematik, pri katerih se bodo kresala mnenja na predvolilnih soočenjih kot še nikoli prej, prav zavoljo te vročice, bi morala biti slednja zaupana visokoprofesionalnim in nepristranskim izpraševalcem oziroma voditeljem oddaj, ki ne morejo biti drugo kot novinarji s preverjeno verodostojnostjo. Nikoli nisem izvedel, pa tudi spraševal nisem, kako kot volilni upravičenci oziroma upravičenke glasujejo pomembnejša imena naše javne televizije, kot so Dejan Ladika, Erika Žnidaršič, Manica Janežič Ambrožič, Igor E. Bergant, Tanja Gobec, Mojca Širok in še koga bi lahko naštel. Katera politična opcija jim je bližje, katera stranka, kateri politik, komu gredo njihove simpatije, s katerimi vrednotami se spogledujejo? Na njih sem gledal in še vedno gledam kot na politično skorajda neopredeljene, nevtralne, super partes, pa vem, da ni tako. Distanco so izkazovali do slehernega sogovornika enako, dokumentirani, kritični, radovedni, poizvedovalni, včasih tečni s svojimi vprašanji. In ta imena sem pričakoval tudi na tokratnih soočenjih. Slišim pa, da bodo povsem druga, razen že zverzirane Rosvite Pesek in recimo spodobnih novitet Jelene Aščič in Andreje Gregorič. Dobri viri mi povedo, da bosta liderje ali druge zastopnike strank spraševala in izzivala še Jože Možina in Igor Pirkovič, vsem znana po tem, da (ne le v prostem času) navijata za Janeza Janšo in SDS ter s tem krogom ljudi tudi aktivno in javno sodelujeta.
Razume se, čemu so bile namenjene najnovejše kadrovske postavitve generalnega direktorja RTV SLO Andreja Whatmougha, in z močnimi SDS-ovskimi primesmi resetiranega programskega sveta. A omenjeni gospodje ne povedo, da bodo soočenja vodena korektno, pošteno in predvsem nepristransko. Vse prej kot to! Nad vsemi bi omenil g. Pirkoviča, ki že dalj časa določa, kaj je prav in kaj ni na tretjem, parlamentarnem programu, po novem tudi v nedeljski Areni na drugem, kjer že vodi slabo prikrito predvolilno agitacijo, skladno s svojimi prepričanji. Postal je vodilni televizijski izpraševalec, praviloma prijazen in tudi sugestiven do vabljenih gostov iz vrst oblasti, skorajda inkvizitorski do njenih kritikov. Nič čudnega, če ga novinarji na RTV nočejo na čelu Multimedijskega centra, kot tudi ne z desno politiko že leta kompromitirane Rebernikove za odgovorno urednico informativnega programa na televiziji. Gre za ljudi, ki mečejo slabo luč na glavno medijsko ustanovo v državi, ji rušijo verodostojnost in jo postavljajo vse bolj ob bok SDS-trobilom a la Nova24TV in že leto dni tudi Planet TV.
Zavedajoč se vsega tega ter dejstva, da bodo kritiki Janeza Janše in vlade startali na volilnih soočenjih v podrejenem položaju, se sprašujem, ali se bodo slednji sploh prikazali. Domnevam, da se bodo, ker formalnih protestov iz njihovih vrst zoper tak izbor izpraševalcev ni slišati. Naj vsaj volilke in volilci razumejo, kaj je Janševi oblasti uspelo storiti z vse doslej visoko cenjeno javno RTV SLO.
Aurelio Juri, nekdanji novinar na RTV (TV Koper – Capodistria), Koper
